ŽRTVE SO RAJE TIHO
Inštitut 8. marec: Pribac se skuša postaviti kot žrtveno jagnje
O spolnem nadlegovanju na slovenskih fakultetah se govori po hodnikih.
Odpri galerijo
»Prijava spolnega nadlegovanja na Filozofski fakulteti v Ljubljani je odnesla profesuro Igorju Pribcu. Obtožbe izhajajo iz ankete med študentkami in študenti ter dveh anonimnih izjav. Za odgovor na obtožbe smo prosili Pribca, a je dejal, da je že vse zapisal na twitterju. Tam je med drugim napisal: »Ni prijav na policijo. Ni suma kaznivega dejanja. Ni zgodb o otipavanju. Je zgodba o tem, ali je prav, da neverbalna komunikacija (pogledi, drže) postane odločilna, da nekoga moralno diskvalificiramo. In je zgodba o anonimnih anketah, ki o tem odločajo.« Dodal je tudi, da obsoja nesprejemljivo politično instrumentalizacijo in da gre za politično gonjo.
Na ramenih pristojnih je, da se ustrezno odzovejo in tovrstno delovanje sankcionirajo. Naša dolžnost pa je, da ob tem nismo tiho,« pa so ob tem primeru zapisali pri Inštitutu 8. marec. Slednji sicer skozi kampanjo #jazsem skuša spodbuditi žrtve spolnega nadlegovanja in nasilja, da se oglasijo in da posledično pride so kazenskega pregona storilcev. Direktorica inštituta Nika Kovač nam je v pogovoru povedala, da je spolnega nadlegovanja veliko: »Prikritega spolnega nadlegovanja je ogromno. Problem je, da če je profesor, ki predava v več letnikih, kjer si vezan na izpit v nadrejenem položaju in študentka to ne pove. O tem so nam pisale študentke različnih fakultet in univerz. Ne smemo pristati na to, da je primer Pribca, izjema. Spolno nadlegovanje je strukturno vpisano v naše sistem in ga je treba redno preganjati.«
Kot dodaja hierarhični sistem v študentskem okolju to dovoljuje, študentke pa so tiho, ker želijo opraviti izpit: » Dolgo se šušlja po hodnikih o tem, a prijav je malo zaradi strahu. Se pa razvijajo mehanizmi opozarjanja med študenti.«
Gre pa skoraj vedno za isti vzorec, ko žrtev spregovori: Storilec je žrtev, oseba, ki to govori pa zaničevana. »Tudi v tem primeru je enako: Pribac govori, da je žrtev, da je politično izpostavljen in da gre za političen pregon. Poskuša se postaviti kot žrtveno jagnje.
Kot dodaja Kovačeva, je žrtvam vedno težko spregovoriti, saj je strah velik. Je pa pomembno, da ne molčijo, da se izpostavijo z imenom in priimkom, da sprožijo val in spodbudijo druge, da prav tako prijavijo, če je prišlo do spolnega nadlegovanja. Hkrati je zelo pomembno, da se v naši državi, kjer imamo zastarele postopke, vzpostavi takšne, ki so prijazni do žrtev in se bodo izvajali na dolgi rok. Ker žrtev je po naši zakonodaji, žrtev le, če se je dokazano upirala....
V Uradu Zagovornika načela enakosti, ki ga vodi Miha Lobnik, pa nam o konkretnem primeru niso odgovorili konkreto, pač pa: »Zagovornik o tem, ali je bil nekdo obravnavan diskriminatorno, odloča v upravnem postopku ugotavljanja diskriminacije, ki ga zaključi z odločbo. V odločbi diskriminacijo potrdi ali pa ugotovi, da ravnanje ni bilo diskriminatorno. Šele v odločbi sprejme stališče do določenega primera. Po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo ( 8. člen, točka 2) je spolno nadlegovanje kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Diskriminacija je prepovedana v vseh oblikah.«
»Spolno nadlegovanje je spolno nadlegovanje, pa če ga izvaja Harvey Weinstein, Miroslav Aleksić ali Igor Pribac.
Na ramenih pristojnih je, da se ustrezno odzovejo in tovrstno delovanje sankcionirajo. Naša dolžnost pa je, da ob tem nismo tiho,« pa so ob tem primeru zapisali pri Inštitutu 8. marec. Slednji sicer skozi kampanjo #jazsem skuša spodbuditi žrtve spolnega nadlegovanja in nasilja, da se oglasijo in da posledično pride so kazenskega pregona storilcev. Direktorica inštituta Nika Kovač nam je v pogovoru povedala, da je spolnega nadlegovanja veliko: »Prikritega spolnega nadlegovanja je ogromno. Problem je, da če je profesor, ki predava v več letnikih, kjer si vezan na izpit v nadrejenem položaju in študentka to ne pove. O tem so nam pisale študentke različnih fakultet in univerz. Ne smemo pristati na to, da je primer Pribca, izjema. Spolno nadlegovanje je strukturno vpisano v naše sistem in ga je treba redno preganjati.«
Po hodnikih fakultet se razvijejo mehanizmi opozarjanja
Kot dodaja hierarhični sistem v študentskem okolju to dovoljuje, študentke pa so tiho, ker želijo opraviti izpit: » Dolgo se šušlja po hodnikih o tem, a prijav je malo zaradi strahu. Se pa razvijajo mehanizmi opozarjanja med študenti.«Gre pa skoraj vedno za isti vzorec, ko žrtev spregovori: Storilec je žrtev, oseba, ki to govori pa zaničevana. »Tudi v tem primeru je enako: Pribac govori, da je žrtev, da je politično izpostavljen in da gre za političen pregon. Poskuša se postaviti kot žrtveno jagnje.
Kot dodaja Kovačeva, je žrtvam vedno težko spregovoriti, saj je strah velik. Je pa pomembno, da ne molčijo, da se izpostavijo z imenom in priimkom, da sprožijo val in spodbudijo druge, da prav tako prijavijo, če je prišlo do spolnega nadlegovanja. Hkrati je zelo pomembno, da se v naši državi, kjer imamo zastarele postopke, vzpostavi takšne, ki so prijazni do žrtev in se bodo izvajali na dolgi rok. Ker žrtev je po naši zakonodaji, žrtev le, če se je dokazano upirala....