Interventni ukrepi v zdravstvu: kritik ne manjka, govorijo celo o ogrožanju načela pravne države
Odbor za zdravstvo na današnji nujni seji obravnava predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je podaril, da gre za prvi korak k zdravstveni reformi, do predloga pa so med drugim zadržani v ZZZS in zdravniški zbornici.
Interventno zakonodajo, ki jo je vlada v parlamentarni postopek vložila po nujnem postopku, so pripravili na ministrstvu za zdravje in med drugim naslavlja dolge čakalne dobe v zdravstvu oziroma zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev. Tega bi se lotili tudi z dodatki za povečan obseg dela in za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo. Finančni učinek zakona je ocenjen na dobrih 200 milijonov evrov.
»Z nujnimi in s ciljno usmerjenimi ukrepi« bo predlog omilil posledice dolgoročno nestabilnega delovanja zdravstvenega sistema, ki jih je epidemija covida 19 potencirala do mere, da je sistem povsem izčrpan in je prišel do roba zloma, je poudarila generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na seji odbora poudaril, da gre pri tem zakonu za prvi korak k zdravstveni reformi. Tu želijo pridobiti informacije o stanju čakalnih dob in dostopnosti predvsem primarne ravni zdravstva.
ZPS: Ogroža načelo pravne države
Zakonodajno-pravna služba (ZPS) opozarja, da je zakon strukturiran na enak način kot t. i. protikoronski paketi zakonov in posega v več zakonov hkrati, zato bi bilo bolje, da se pripravijo novele za vsak zakon posebej. Meni, da je zakon mestoma pomanjkljiv in nejasen, da ogroža načelo pravne države, hkrati odstopa od nekaterih členov že obstoječih zakonov.
Skupaj z zakonom je bil predložen tudi predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma. Zakonodajno-pravna služba ugotavlja, da je treba ta predlog skrbno pretehtati, saj ne gre za odpravo posledic naravne nesreče, kot je ustavno sodišče obravnavalo epidemijo covida 19, sta pa tudi ni edini vzrok za nastanek čakalnih vrst.
Minister Bešič Loredan je dejal, da so pripombe zakonodajno-pravne službe pregledali in uskladili pred sejo, svetovalka ministra Tjaša Vidic pa je dejala, da pridobivajo podatke analiz, zato bodo določeni vsebinski deli, na katere opozarja zakonodajno-pravna služba, pripravljeni naknadno.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) meni, da ukrepi ne bodo zagotovili stabilnosti zdravstvenega sistema. Menijo, da bi bilo treba najprej zagotoviti točne podatke o čakalnih dobah pa tudi izenačiti pogoje dela v javnih zavodih in pri koncesionarjih, da bi omogočili nagrajevanje po storilnosti in učinkovitosti. Menijo tudi, da zakon posega v avtonomijo zavoda.
Zdravniška zbornica Slovenije je do predloga zadržana, saj so bili posamezni predlogi stroke spregledani. Pri skrajševanju čakalnih dob ni takoj omogočena rešitev, da bi bila iz javnih sredstev financirana zdravstvena storitev vseh izvajalcev z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti, so kritični. Po njihovem mnenju bi zasebniki lahko zlasti na določenih področjih prispevali k večji dostopnosti do hitre zdravstvene oskrbe za vse prebivalce.
Bolj ugodno za zasebnike kot za zdravnike v javnih zavodih?
Prav pri koncesijah, ki bi jih minister podaljšal do leta 2024, pa se zapleta v koaliciji. V Levici opozarjajo, da jih skrbi več ukrepov, ki so napisani na način, da bodo materialno bolj ugodni za zasebnike kot pa za zdravnike v javnih zavodih. Interventni zakon bo s tem samo še bolj spodbudil odhode iz javnih zavodov, so zapisali v sporočilu za javnost.
V Levici so dodali, da z opozarjanjem na te nevarnosti ne delajo nič drugega, kakor vztrajajo pri dogovorih iz koalicijske pogodbe, ki pravi, da moramo postaviti javne bolnišnice in zdravstvene domove na prvo mesto. »V dialogu s koalicijskimi partnerji si bomo zato še naprej prizadevali za rešitve, ki bodo šle v tej smeri,« so zapisali. Minister za zdravje pa poudarja, da so v zakon vključene tudi varovalke, »da nam denar ne zbeži«.
