Invalidov ni nikoli šparal

LJUBLJANA – Šport združuje in povezuje. To velja tudi za invalide. Že res, da ti po nesreči ali spletu okoliščin, ki jih pripelje v to stanje, najprej na šport ne pomislijo. Potem pa zelo hitro. »Kdo ve, kako bi se končalo z mano, če se ne bi ukvarjal s športom,« je v družbi sopotnikov in prijateljev dejal 70-letni Jože Okoren.

Dolenjska korenina je bil prvi Slovenec, ki je leta 1972 osvojil kolajno na paralimpijskih igrah, na istem tekmovanju v Nemčiji je kot prva Slovenka do zlatega odličja prišla Pavla Sitar, ki se je tako kot Jože v soboto odpravila v Ljubljano. Da počasti spomin na pokojnega profesorja Bojana Hrovatina, začetnika parašporta in športa invalidov v Sloveniji.
 

Ohranili spomin na profesorja

»Prof. Hrovatin nas ni šparal, bil je zahteven, in prav je tako,« je pristavil Okoren. »Bil je pravi človek na pravem mestu. Kot profesor, vodja športa v osrednji slovenski rehabilitacijski ustanovi, je vedel, kaj hoče. Strokovno je pripravljal programe, tudi po vzoru nekaterih drugih držav. Njegovo delo je bilo usmerjeno v vse več kategorij invalidov, vse od rehabilitacijskega, rekreativnega in tekmovalnega športa. Paraplegike je začel navduševati za košarko, kajti ta kolektivni šport je bil primeren predvsem za začetnike, saj ni bilo prisotne tiste individualne tekmovalnosti.

Ob našem prvem prihodu v Pineto nas je čakal koš na travnati površini. Bojan ni okleval, vzel je žogo in paraplegike popeljal na igrišče,« se rad spominja Okoren, ki ga je Hrovatin navdušil za šport. Potem pa naglo žal za vedno odšel. Zveza paraplegikov Slovenije je ohranila spomin nanj, in tako je letos v soorganizaciji Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine pripravila že jubilejni 50. Hrovatinov memorial.
 

Osmerica tudi prvič

Organizatorji so zaradi jubileja posebno pozornost posvetili športnikom, ki so nastopili na prvem memorialu, in jim podelili posebna priznanja. Prejeli so jih Pavla Sitar, Dušan Ambrož, Edo Cerkvenik, Vojko Gašperut, Jože Globokar, Tine Gorenc, Jože Okoren in Marjan Peternelj. Medalje in pokale sta podelila mag. Robert Cugelj, generalni direktor Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS - Soča, in Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije. Udeležila se ga je tudi Alenka Primožič, ki je prof. Hrovatina dobro poznala in izjemno cenila, bila pa je tudi v odpravi na paralimpijske igre leta 1972.

»Celotno odpravo je prevevala srčnost, še kako dobro se spomnim Jožetove prve kolajne,« pove Primožičeva, ki je kot višja fizioterapevtka delala med letoma 1969 in 2005. »Rada sem imela zdravstvo, oboževala sem delo z ljudmi, zato sem se odločila za to poklicno pot, na kateri lahko tem ljudem veliko daš – tudi po psihološki plati,« doda.

»Na neki način pa nam ravno teh osem daje upanje in obet, da nam šport pomaga in nas ohranja – v prvi vrsti v fit stanju, hkrati pa nam omogoča oblikovanje socialne mreže. Paraplegiki ne moremo brez športa, ta povezuje in združuje,« je dodal Dane Kastelic.
 

Prvo mesto za BiH

V soboto so se tekmovalci na atletskem stadionu na šestih metališčih uvodoma pomerili v troboju tehničnih disciplin (met kopja/kija, diska in suvanje krogle). Po tekmovanju v trobojih v tehničnih disciplinah so se atleti pomerili v trobojih vožnje (100, 200 in 400 metrov s specialnimi vozički), na memorialni vožnji na 100 metrov s standardnimi vozički v moški in ženski konkurenci, posvečeni prof. Bojanu Hrovatinu, in vožnji na 800 metrov, ki so jo posvetili našemu stanovskemu kolegu, novinarju časopisa Delo Henriku Übeleisu. Rezultati štirih najboljših atletinj in atletov v četveroboju (krogla, disk, kopje/kij, vožnja 100 m) iz ene discipline so se šteli za uvrstitve na meddržavnem tekmovanju. Pokal za prvo mesto je osvojila ekipa Bosne in Hercegovine (7146,09), za drugo Slovenija (6920,21), za tretje pa Hrvaška (6.805,49). Četrta je bila Makedonija (5100,72), peta Srbija (4379,24).