Invalidu zarubili trikolesnik
»V kateri državi jaz živim?! V pravni? Ne, v mafijski.« Tako ogorčeno nam začne svojo zgodbo razlagati Karmen Hribar iz Koritnic, ki ji je zaradi odločitve sodišča na vrata že potrkal izvršitelj. Ta je na različnih naslovih, tudi pri njenem bivšem možu in hčerki, zarubil vse, pa četudi, kot trdi, ni nič njenega. »Kako je to mogoče?« se sprašuje, najhuje pa je, da se je med zarubljenimi predmeti znašel celo trikolesnik, ki ga uporablja njen sin. In ki ga je, kot pravi, dobila prek naročilnice. »Za sina, ki ima motnje v razvoju in je na invalidskem vozičku, bom trikolesnik zahtevala nazaj,« je odločna Hribarjeva, ki se v življenju tudi spopada s številnimi zdravstvenimi težavami. Koprski izvršitelj na naša vprašanja, tudi zakaj je zarubil trikolesnik, ni odgovoril.
Dolg, zaradi katerega so se Hribarjevi usedli tudi na njen osebni račun, ostala pa je še brez avtomobila, ki ga nujno potrebuje za sina, izvira iz pravnomočne sodbe koprskega okrožnega sodišča, ki ji je naložilo, da mora v zapuščino po pokojnem očetu Francu Hribarju vrniti 37.433,92 evra z obrestmi vred. Njo in njeno hčerko je namreč tožil Karmenin brat (druga njegova sestra je, kot piše v sodbi, v zapuščinskem postopku dediščino pred tem odstopila njemu).
Zmotilo ga je to, da je Hribarjeva od leta 2013 do 1. aprila 2016, ko jim je umrl oče, z njegovega računa dvignila več kot 80.000 evrov. Pokojni Franc jo je za dvige denarja z računa sicer pooblastil, a, kot v tožbi poudarja tožnik, vsa ta sredstva niso bila porabljena za zadovoljevanje njegovih potreb, saj v dobrih treh letih ni mogel porabiti tako velike vsote.
Pravi, da je očetu denar, ki ga je dvigala z njegovega računa, takoj izročila, saj je ta želel imeti doma vso pokojnino.
Dovolj bi imel 300 evrov na mesec
Hribarjeva je očitke na svoj račun na sodišču odločno zavrnila. In pri tem vztraja še danes. Pojasnila nam je, da je po mamini smrti leta 2013 hči ostala doma v Koritnicah in kot negovalka ves čas skrbela za dedka. Pa tudi sama je veliko pomagala očetu oziroma skrbela za hišo. Pravi, da je očetu denar, ki ga je dvigala z njegovega računa, takoj izročila, saj je ta želel imeti doma vso pokojnino. Oziroma je gotovino dvigovala le po njegovem naročilu. Dokler je bil še pri močeh, je šel denar dvigovat skupaj z njo, potem je šla sama. Na mesec ji je tako dal od 150 do 200 evrov, večkrat si je česa tudi zaželel in to mu je tudi kupila. Na primer drva, plačeval je lovsko članarino, položnice, stroške popravila kritine na drvarnici po žledolomu, pogreb in nagrobnik pokojne žene. O tem, kaj je počel s preostalim denarjem, ga po svojih besedah ni spraševala. Sogovornica se ob tem čudi, kako je sodišče na koncu kar samo sklenilo, da je imel oče za preživljanje na mesec dovolj 300 evrov. Glede na mesečne stroške, tudi za hrano in preostalo, meni, da je to odločno prenizek znesek oziroma da se s tem sam oče ne bi mogel preživljati.
Sodišče je med pravdanjem podrobneje pregledalo vse postavke v bančnem računu pokojnika in sklenilo, da je Hribarjeva očetu res izročala določene vsote denarja, ki jih je dvignila z njegovega računa, a zagotovo ne vseh. »Dodatna potrditev zaključka, da razen tistih sredstev, ki jih je Franc Hribar potreboval za kritje tekočih potreb, druga toženka (Karmen Hribar, op. a.) njemu denarja ni izročala, je dejstvo, da gotovina ni bila opredeljena kot del zapuščine pokojnega. Če bi mu jih, bi precejšen znesek gotovine ostal v njegovem stanovanju neporabljen,« je v sodbi zapisala sodnica Darja Morelj. In še, da sodišče povprečno mesečno porabo pokojnega Franca v višini 300 evrov skozi daljše obdobje ocenjuje kot realno.
