Invazivni raki in školjke izpodrivajo domače vrste

Ministrstvo za okolje in prostor s štirinajstimi partnerji že od leta 2018 izvaja 17 milijonov evrov vreden projekt za izboljšanje upravljanja območij Natura 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI). Trajal bo do leta 2026 na osmih izbranih zaščitenih območjih, doslej pa so na terenu izvedli že več akcij za izboljšanje stanja v naravi. Ena takih je bila izpraznitev gramoznice v bližini Nove vasi pri Markovcih, nedaleč od Ptujskega jezera, ki je del poplavnega območja reke Drave. Rezultati so, žal, nespodbudni.
Kot sta povedala vodja praznjenja gramoznice Aljaž Jenič in strokovni sodelavec Luka Mrzelj, oba strokovnjaka z Zavoda za ribištvo Slovenije, so po izpraznitvi gramoznice, velike 720 kvadratnih metrov, odkrili več invazivnih tujerodnih vrst rib in rakov, ki predstavljajo veliko grožnjo avtohtonim ribam in rakom, saj jim ne odžirajo le življenjskega prostora in hrane, temveč jim tudi uničujejo zarod ali prenašajo bolezni, proti katerim so sami odporni, naše živalske vrste pa ne.

Prek Drave smo uvozili še neavtohtono salmonidno ribjo vrsto, to je ozimico, ki so jo v to reko Avstrijci umetno vnesli zaradi ribolova.

Človek raznaša potujočo trikotničarko

Sicer pa so z mrežami, vršami in elektroizlovi zajeli še ogromno neavtohtonih sončnih ostrižev in psevdorazbor, ki so lahko za zarod številnih ribjih vrst pogubni, veliko škodo pa ti mali vrsti rib povzročata tudi dvoživkam v zgodnjih fazah razvoja. Poleg domačih so naleteli še na veliko število neavtohtone vrste školjk – potujočo trikotničarko. Te je bilo nasploh največ. Nerodno je, ker se ta raznaša naokoli tudi s pomočjo človeka. Njene ličinke se med prostim lebdenjem v vodi namreč hitro oprimejo vsake trde podlage. V drugo mirno vodo in novo življenjsko okolje se razširjajo celo s pomočjo suparjev, ki deske niso dobro oprali in posušili. Tako so trikotničarke prišle v Blejsko jezero. Žive školjke naokrog razširjamo še z razvažanjem gramoza. V hladnem in vlažnem okolju namreč preživijo tudi do tri tedne. Sicer pa sladkovodne školjke lahko živijo od nekaj do 150 let (v morju celo do 350), ena sama velika školjka pa lahko prefiltrira kar 40 litrov vode na dan.

Ukrepi

Po izlovu večine rib, rakov in školjk so neavtohtone primerke neškodljivo uničili, pri rakih trnavcih pa so v gramoznico spustili nazaj le samce, saj ti v pomanjkanju hrane kot kanibali žro celo lasten zarod. Žal so v dveh letih, odkar intenzivno izlavljajo rake trnavce, lahko ugotovili, da bo boj z njimi težak, saj so jih ujeli kar 4200, kar pomeni, da so se lokalno že ustalili. Le elektroizlov in lov z vršami ne bosta zadoščala. Če bodo hoteli njihovo število zmanjšati, bodo morali to in sedem gramoznic v neposredni bližini, kjer so jih tudi že našli, prazniti večkrat. So pa veseli, da še niso odkrili velike školjke kitajske brezzobke, ki velja za eno najuspešnejših med školjkami, kar se tiče obstanka in širjenja. So pa, žal, našli drugo tujerodno školjko – sladkovodno bisernico.

V prihodnosti se bodo invazivne tujerodne školjke gotovo razširile po vsej Sloveniji in pričakovati je, da bomo morali za njihovo odstranjevanje namenjati milijone, saj s svojimi združbami, ki v primeru potujoče trikotničarke lahko na kvadratnem metru površine štejejo celo 200.000 primerkov, mašijo cevi na hidroelektrarnah, ovirajo delo rečnih zapornic, kopalci pa se lahko porežejo na njihovih ostrih robovih. Invazivni raki pa izpodrivajo domače jelševce in koščake in jih desetkajo s prenašanjem račje kuge, proti kateri so sami imuni, naši raki pa večinoma poginejo.

Načrti za prihodnja leta

Partnerji projekta LIFE-IP NATURA.SI bodo še naslednjih šest let poskušali izboljševati stanje na osmih pilotnih območjih. Za Dravinjo že pridobivajo dovoljenja za njeno renaturacijo in izboljšavo habitata za platnico in piškurja, kačjega pastirja, raka koščaka in vodomca. Podobno bodo poskušali izboljšati stanje v porečju Dragonje, kjer so problematični zlasti (kmetijski) odvzemi vode, zaradi česar je vodni habitat zelo poslabšan. Cilj je namreč izboljšati habitate, ki v sklopu Nature 2000 zavzemajo kar 38 odstotkov celotnega ozemlja Slovenije in v okviru katerih na 355 območjih varujejo 267 vrst in 60 značilnih življenjskih okolij. Žal je iz poročil o izvajanju konvencije o biotski pestrosti razvidno, da se varstvu navkljub ogroženost nekaterih vrst povečuje, stanje več značilnih življenjskih okolij pa slabša.