Irena prvo punčko dobila iz Avstrije, z njimi uživa v pravljični hiški (FOTO)
Potepanje po čudovitih, že močno jesensko obarvanih Dolgovaških goricah, zlasti pri tamkajšnjem razglednem stolpu Vinarium in postaji Zipline Vinarium nad Lendavo, je naneslo tudi obisk pri domačinki Ireni Konjar. Ta se je po skoraj šestih desetletjih življenja v Nemčiji z možem Štefanom pred nekaj leti vrnila v domače okolje. Ob gozdičku, kjer živita, v samem zelenju in urejenem okolju, stoji tudi pravljična hiška, ki jo je Irena naročila zgraditi samo zaradi svoje zbirke več sto lutk. Punčke so iz različnih obdobij, tako rekoč z vsega sveta, najstarejša pa je iz leta 1965.
»Prvo mi je oče prinesel iz Avstrije. Ko sem sama odšla v Nemčijo, sem si ob prvem obisku domovine prinesla še eno z velikim krilom, ki smo jo imeli na postelji. In tako se je začelo, punčke sva z možem kupovala povsod, kamor sva potovala. Med drugim sva bila v Avstraliji, ZDA, Franciji, Italiji, Španiji, na Norveškem in Nizozemskem, seveda tudi po Nemčiji, Avstriji, in težko je vse našteti, a vedno sva domov prinesla kakšno punčko. To je postalo moje življenje, saj si brez vseh teh lutk ne predstavljam življenja. Zato sem takoj, ko sva prišla domov, naročila gradnjo hiške na dvorišču, ki je pravzaprav pravljična hiška s punčkami,« nam je razlagala prijazna gostiteljica.
Za 300 mark
Seveda sogovornica ni pozabila niti na dojenčke, teh je namreč v njeni zbirki kar precej. Bilo je v ZDA, ko je starejša ženska šla v bolnišnico, tam pa je med zdravljenjem oblikovala dojenčke.
»Seveda sem tudi te morala kupiti, čeprav niso bili poceni, a kaj ko jih obožujem in jih imam zelo rada. Tukaj je tudi punčka, ki mi jo je kupil mož. Zanjo je plačal 300 takratnih mark, kar ni malo, a mi jo je na vsak način želel kupiti, da bi nadomestil podobno, ki mi jo je nekoč podaril dedek Mraz. Res je, da ta ni bila tako draga, a mi je bila zelo pri srcu. Ob neki priložnosti pa je padla z mize in ji je počil obraz, zato sem jo morala vreči v smeti. Sicer skoraj vsaka nosi zgodbo in posebne spomine. Zato so zame vse nenadomestljive, njihovo mesto je tu ob meni,« pravi Irena in dodaja, da svojih punčk, s katerimi je veliko dela, nikoli ni preštela. Vsekakor pa jih je več sto.
Naša gostiteljica nam je razlagala tudi o svojem in moževem življenju. Podobno kot mnogi drugi Slovenci in Slovenke, ki so v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja odšli s trebuhom za kruhom v tujino, so bili pred dobrimi tremi desetletji ponosni in veseli, da je Slovenija postala samostojna država. Mnogi so se po upokojitvi vrnili v domovino, kjer jesen življenja uživajo na svoji grudi, čeprav so nekateri razočarani, saj so se težko prilagodili našim zakonom in predpisom. Zavedajo se, da »cesarju moraš dati, kar je njegovega«, a vseeno niso redki, ki trdijo, da te »država nažene, da si greš kruh služit v tujino, nato te oskubi do kože ...«, tudi za bizarne reči.
Tudi Ireno in Štefana Konjarja, ki sta si lep dom uredila na čudovitem hribu nad Lendavo, ob gozdičku, med samimi vinogradi in sadovnjaki, tik ob najvišjem slovenskem opazovalnem stolpu Vinarium, saj sta imela nekaj težav, a sta to že pozabila. Na koncu koncev je vesela, da sta si domovanje uredila prav tam, kjer se je rodila in od koder se s prostim očesom vidi daleč naokoli, v tri države, tudi k sosedom na Madžarsko in Hrvaško. Nesreča ju je doletela le, ker je Štefan hudo zbolel in je ves čas v postelji, kjer mu poleg nje pomagajo medicinsko osebje ter različni maserji in fizioterapevti.
Doma namesto v dom
Štefan je huje zbolel že 2017., po možganski kapi pri nas pa je padel in si še hudo poškodoval kolk ter medenično kost, tako da ga je čakalo več tednov zdravljenja in terapij v Sloveniji. A namesto da bi hudo obolelega moža namestila v dom starejših, ga je Irena vzela domov in ga ves ta čas s pomočjo ustreznih služb, kot rečeno, oskrbuje doma.
Skoraj vsaka nosi kakšno posebno zgodbo in spomine.
Zdaj ji je očitno malo težko, da ga je silila, naj se vrneta v domovino, a je vseeno vesela, da je med svojimi ljudmi, da se lahko vsaj pogovarja z možem, da še vedno lahko sama ureja okolico hiše in še posebno da uživa v družbi svojih punčk.
