Iščejo rešitev za Plečnikovo mojstrovino
Mestna občina Ljubljana (MOL) je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor (ZAPS) objavila javni natečaj za dozidavo Baragovega semenišča. Gre za projekt, ki se na magistratu vleče že leta, za dokončanje znamenitega dela Jožeta Plečnika pa bodo na MOL namenili slabih 14 milijonov evrov. Baragovo semenišče je trenutno v upravljanju Pionirskega doma, SMG in Študentskega doma Ljubljana.
Arhitekti se bodo lotili idejne rešitve za zaokrožitev nikoli dokončanega severnega dela Plečnikove kompozicije, ki ima tudi visoko kulturnozgodovinsko vrednost. Rešitev bo morala upoštevati željo naročnika, da Slovenskemu mladinskemu gledališču (SMG) zagotovijo večjo in manjšo gledališko dvorano z vsemi spremljajočimi prostori in podzemno garažo. Želijo pridobiti tudi dvorano za kulturne prireditve s pomožno in vadbeno dvorano, kavarno in razstavnim prostorom ter foajejem. Prenovljeno zgradbo bodo pozneje oddali v upravljanje Pionirskemu domu in SMG. Na magistratu ocenjujejo, da se bodo na ta način bistveno izboljšale razmere za delo obeh ustanov, hkrati pa se bo vzpostavila možnost živahnega mladinskega kulturnega središča, odprtega in dostopnega vsem.
1938. so začeli graditi znamenito stavbo.
Veliko sprememb
Z izborom najboljše arhitekturne, urbanistične in krajinskoarhitekturne zasnove bo SMG pridobilo tri nove dvorane in ohranilo obstoječo spodnjo dvorano. Izboljšale se bodo razmere za produkcijo predstav z novimi delavnicami, prostori za vaje, skladiščem in pisarniškimi prostori. Pionirski dom bo z delno selitvijo iz obstoječih prostorov dobil zgornjo dvorano s približno 250 sedeži, boljše razmere za delovanje Festivalne dvorane in prenovljene delovne prostore.
Spomnimo, da je znamenita Plečnikova polkrožna stavba, v kateri je tudi študentski dom Akademski kolegij, konec leta 2018 postala last občine. Kaj se bo zgodilo s študentskim domom z 206 posteljami, ki v prestolnici velja za najcenejšega, ni znano. Načrti občine pa so poleg obnove Baragovega semenišča še leta 2019 vključevali tudi ureditev severnega mestnega parka z Navjem in manjšega parka ob Linhartovi cesti. To je namreč predvidela zasnova zazidave, ki jo je pred leti pripravil podžupan Janez Koželj in je bila podlaga za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta. Načrti so predvidevali tudi gradnjo na območju Gospodarskega razstavišča (GR), kjer bi zgradili novo, 18 metrov visoko dvorano. Pred štirimi leti so na GR načrtovali, da bi nad novo dvorano zgradili še 20 metrov visoko dvorano, namenjeno za srečanja in sprejeme do 4000 gostov, graditi pa naj bi začeli leta 2021. Ali so vsi ti načrti še aktualni, ni znano, saj je epidemija covida kongresni in sejemski turizem postavila na glavo.
Avtorstvu se je menda odpovedal
Objekt, ki je bil namenjen nastanitvi semeniščnikov, se imenuje po misijonarju Frideriku Baragi, ki je deloval v Ameriki med Indijanci. »V nadnacionalnem smislu predstavlja Baragovo semenišče pomemben simbol, ki povezuje Slovence in slovenske izseljence v ZDA, ki so pri tem sodelovali tudi s sofinanciranjem. Stavbo so začeli graditi leta 1938. Plečnikova zamisel semeniške zgradbe je po obliki izjemna, saj je arhitekt poskušal na svoj izvirni način v njej združiti rimska motiva Koloseja in Angelskega gradu.
Kaj bo z Akademskim kolegijem med prenovo, ni znano.
V obodu obsežne valjaste stavbe je v štirih nadstropjih načrtoval sobe za semeniščnike, v prečnem, orientiranem povezovalnem traktu pa prostore za skupno rabo, kot so predavalnice, kinodvorana in kapela,« so zapisali v natečajni nalogi. Semeniščni del ni sicer nikoli služil svojemu namenu, bogoslovci pa naj bi se v kolobarni del stavbe vselili v začetku študijskega leta 1941/1942, vendar je to preprečila vojna. Do začetka vojne leta 1941 je bil zgrajen le valjasti del, realiziran pa je bil le del krožnega tlorisa. Zanimivo je, da se je Plečnik zaradi samovolje Antona Suhadolca, ki je vodil gradnjo, avtorstvu (domnevno) odpovedal, dopolnitve stavbe pa je po vojni izdelal Anton Bitenc.
