Iskanje bioloških staršev v Sloveniji: 46-letna Urška svojo mamo našla v tujini
Nedavno smo pisali o primeru Urške iz Slovenske Bistrice, ki se je pri svojih 46 letih odločila najti biološko mater.
Po daljšem iskanju je s pomočjo srbskega društva, ki se sicer ukvarja z ugrabljenimi dojenčki, svojo mamo našla v srbskem mestu Bor.
Predstavnik društva, ki jo je našel, je srbskim medijem dejal, da Urški, ki jo je mama zapustila ob rojstvu, Center za socialno delo v Sloveniji »ni želel pomagati pri iskanju«.
Na CSD Maribor – enota Slovenska Bistrica, kjer so primer obravnavali, so te navedbe zanikali. »Kar malo nas je zabolelo, saj smo gospo oziroma njeno zastopnico o postopku obveščali. Vedno se vključimo v vsak primer, ki pa je individualen.«
Pomočnica direktorice na CSD Slovenska Bistrica Blanka Rupar nam je dejala, da so se 21. julija letos aktivno vključili v iskanje podatkov, ko se je nanje obrnila pooblaščenka posvojene osebe za pridobitev podatkov o bioloških starših.
Pri Urški je že v rojstnem listu navedeno, da je bila rojena v Beogradu, kjer je bila tudi posvojitev urejena, zato je obstajala majhna možnost, da bi njeno biološko mamo našli v Sloveniji. Posvojitelja sta bila iz Slovenije, tukaj pa je tudi zaživela kmalu po rojstvu.
Podatki o bioloških starših so shranjeni v arhivu
»Preverili smo uradne evidence v arhivu CSD Maribor – enota Slovenska Bistrica. Ker dokumentacije v arhivu ni bilo, smo za podatke prosili Pokrajinski arhiv Maribor. V vmesnem času smo pooblaščenko seznanili z našimi aktivnostmi. V pridobljeni dokumentaciji so bili navedeni zgolj podatki posvojiteljev, ne pa tudi bioloških staršev,« nam je dejala Rupar.
Pojasnjuje tudi, da ni nič nenavadnega, da niso prišli do podatkov o bioloških starših, saj je bila posvojenka rojena v tuji državi. Če bi bila Urška rojena v Sloveniji, bi starše lahko našli, saj se podatki hranijo v arhivu. A to ne pomeni, da bi ji jih avtomatsko posredovali.
»V primeru, da CSD razpolaga s podatki o bioloških starših, je dolžan o zaprosilu seznaniti njih in pridobiti soglasje o razkritju njihove identitete,« nam je pojasnila Ruparjeva.
Kot pravi, se »vedno aktivno vključijo v vsak primer«, ko ljudje iščejo svoje biološke starše ali starši svoje otroke, kar pa se skoraj ne zgodi. Vsekakor pa velja, tako Ruparjeva, da vsi otroci, ki so bili rojeni v Sloveniji, lahko najdejo svoje biološke starše, saj so to »trajni podatki, ki se ne izbrišejo in se hranijo v arhivu«, zatrjuje.
Zakaj se je Urška obrnila na slovenske organe?
Odgovor, zakaj so bili srbski organi uspešnejši pri iskanju, je torej v tem, da se je Urška rodila v Srbiji.
Zakaj se je kljub temu obrnila na slovenski CSD, ko pa tudi na njenem rojstnem listu piše, da se je rodila v Beogradu, kjer je bil opravljen tudi postopek posvojitve, pomočnica direktorice ne ve, a predvideva, da gospa, ki je Urško zastopala, pomaga ljudem, ki menijo, da so bili v času Jugoslavije ukradeni biološkim staršem, zato se je morda obrnila na njihov CSD.
Pomočnica direktorice je seznanjena tudi s pisanjem v medijih, da naj bi v Jugoslaviji v 70. in 80. letih potekala trgovina z ugrabljenimi dojenčki. Pravi, da sama tega ne more komentirati, ker se s tem ni ukvarjala, lahko pa zatrdi, da od leta 1990 tega zagotovo ni bilo.
