Italijanom plačali, Slovence nategnili (FOTO)
Pred dobrim desetletjem smo bili priča sesutju slovenskega gradbeništva, v katerem je ob velikih igralcih potonil tudi marsikateri manjši gradbinec, ki so mu veliki ostali dolžni denar za izvedena dela. Prav neverjetno pa zveni, da se še po vseh teh letih najdejo primeri, da gradbinci celo za delo na državnih projektih – točneje: za gradnjo združenih laboratorijev v ljubljanskem kliničnem centru (UKC) – ne dobijo niti poplačila zadnjega računa niti odgovorov pristojnih.
Blokirali plačilo
Že ko je bil leta 2019 objavljen razpis za gradnjo združenih laboratorijev, je bila medsebojna konkurenca gradbincev kar velika: na koncu so na javnem natečaju izbrali italijansko podjetje Sicea iz okolice Padove. »V okviru pogodbe je bila izvedena tudi nujno potrebna sanacija zaradi puščanja strehe,« so dodatni problem pri (vz)postavitvi združenih laboratorijev pojasnili na ministrstvu za zdravje (MZ). Tudi to delo je pripadlo Sicei, ta je za dejansko izvedbo popravila strehe najela podizvajalca iz Ljubljane, Žleb gradnje. Ta slovenski gradbinec je že v preteklosti delal za državne ustanove, ministrstva in ter javne zavode, zato ni pričakoval zapletov, in januarja 2021 so podpisali pogodbo ter izvedli sanacijo strehe; zapisali so, da bo slovensko podjetje kot »normirani podizvajalec« denar prejemalo neposredno od MZ.
Slovensko podjetje je prvi dve plačili po računu prejelo po dogovoru, zapletlo se je z zadnjim obrokom: »Ni bilo težave do zadnje, končne situacije, ki so jo v Sicei zavrnili in si začeli izmišljevati razne razloge, s katerim so poskušali blokirati neposredno plačilo nam kot podizvajalcu s strani MZ,« pojasni direktor podjetja, ki je delalo streho: »Trdili so, da delo ni bilo izvedeno v obsegu in dogovorjeni kvaliteti, kar se je po večkratnih preverjanjih izkazalo za neresnično.« Problematizirana je bila količina del in materialov, za katere direktor pojasni: »Tudi to zadnjo situacijo je v celoti potrdil nadzor, ki ga je najelo MZ in ki nad obsegom del in kvaliteto del ni imel nikakršnih, res nikakršnih pripomb. Vse to je razvidno tudi iz gradbenega dnevnika.« Pri tem velja opomniti, da je Sicea prejela celotni pogodbeni znesek!
Junija 2021 je bila podpisana primopredaja strehe, oktobra 2021 pa je sledilo delno poplačilo slovenskega podizvajalca iz te zadnje faze. Prejel je okoli 116 tisočakov, ostalo pa je natančno za 159.778,32 evra nepoplačanih del: »Vsa dela so bila potrjena s strani nadzora in prevzeta, združeni laboratoriji pa se v praksi že dlje uporabljajo,« opozarja naš podizvajalec: »Toda Sicea do danes ni potrdila končnega obračuna naši družbi.« Podizvajalec nam pokaže gradbeno knjigo s fotografijami del ter obračunske liste: »Na ministrstvo smo klicali, pisali, moledovali – pa so ignorirali zadevo. Italijanom pa so plačali tudi naš, nam neplačani del, čeprav bi moral MZ ta znesek plačati nam kot nominiranemu podizvajalcu,« pojasnjuje direktor slovenskega podizvajalca.
Po prevzemu dodatna dela
Da so Italijani prejeli celotno plačilo, so potrdili tudi iz družbe Sicea, prav tako zaplet s slovenskim podizvajalcem: »Podizvajalec je od družbe Sicea zahteval višje zneske, ki po pogodbi niso bili predvideni, kar je družba Sicea takoj izpodbijala.« To navedbo podizvajalec zanika ter pojasnjuje: »V Sloveniji je bil do nedavnega to zelo znan način izigravanja podizvajalcev.« Posledično – ker Sicea ni priznala zneskov, jih MZ ni plačal slovenskemu podizvajalcu, ki opozarja: »MZ je sprejelo gradbeno knjigo, v kateri so vsa naša dela upoštevana in plačana. Isto MZ je Sicei priznalo ves pogodbeni znesek in brez kakršnih koli navedb, da dela na strehi niso izvedena po pogodbi,« pojasnjuje podizvajalec ter razloži: »Če torej naše delo ni izvedeno po pogodbi, ni niti delo Sicee, saj je razlika le v ceni in ne v popisu del.
Italijani so iz našega proračuna dobili ves denar, tudi za dela, ki jih slovenskim podizvajalcem niso priznali!
Zakaj je za izvedeno delo Sicei priznalo plačilo v celoti brez zadržkov, čeprav so hkrati vedeli, da Sicea nam teh istih del ne prizna in potrdi? Delo je bilo narejeno, streha do danes ni zamočila, pa je bilo nekaj močnih neurij. Italijanom so plačali, čeprav ni bilo vse dobro narejeno.« Na MZ so se od tega spora distancirali: »Ministrstvo kot naročnik ni posegalo v pogodbeno razmerje med Siceo in tem podizvajalcem, ker za to ni bilo pristojno in za to ni obstajala pravna podlaga.«
Slovensko sodišče ni pristojno
Čeprav je gradnja združenih laboratorijev stala dobrih 14 milijonov, so bila kmalu po odprtju marca lani potrebna še dodatna dela, pri čemer si Sicea umiva roke: »Vendar želimo poudariti, da UKC izvaja tudi spremembe na gradbenih delih, ki jih je izvedla družba Sicea, za takšne spremembe družba Sicea ni odgovorna,« so nam odgovorili iz Italije. MZ pojasnjuje, da so se zaradi »potrebe stroke, ki so se izoblikovale po izvedbi,« izvajale »določene spremembe oziroma prilagoditve in dopolnitve«. Edino uporabniki so neposredno priznali napake: »Uporabnik UKCL je s selitvijo v laboratorije in z uporabo prostorov ugotavljal določene napake, za katere so bili izdelani reklamacijski zahtevki in posredovani na izvajalca Siceo.« V UKC nadaljujejo: »Vse zaznane napake s strani izvajalca je uporabnik reklamiral. V pripravi je tudi pregled vseh še neodpravljenih napak.« Podizvajalec, ki ni dobil denarja, opozarja: »Streha ni bila in ni deležna nobenih posegov, saj jih zaradi kvalitetne izvedbe ni bilo treba izvesti.«
159.778,32 evrov slovenski gradbinec ni prejel niti 10 mesecev po odprtju laboratorijev.
Slovenski podizvajalec je poskušal spor rešiti po sodni poti, a se je višje sodišče v Ljubljani izreklo za nepristojno v zadevi, ker je na podlagi posebne pogodbene klavzule za težave slovenskega gradbinca pristojno italijansko sodišče v Padovi. Tako slovenski gradbinec za gradnjo z javnim denarjem na slovenski zemlji ostaja nepoplačan – na MZ pa niti po številnih (tudi odvetniških) dopisih ne dobijo odgovora: »Od odgovornih bi pričakoval, da bodo naše ljudi in firme zaščitili, pa so se zelo mačehovsko obnašali do nas.« Ta šola je slovenskega gradbinca zelo drago stala. Gradbinec – ob koncu pogovora – pove pikro in tehtno: »Pri takem načinu dela lahko po dveh poslih zapremo podjetje. Če res nismo nekaj naredili – zakaj so na ministrstvu potem vse Italijanom plačali?« Odgovora od pristojnih na preprosto in logično vprašanje ne dobijo. N
