SOVICA
Iz Afrike bo priletela po moža
Zgodba o sovici iz Cerknice se je srečno končala predvsem po zaslugi tamkajšnjih policistov.
Odpri galerijo
Modra sovica
Policisti so mladiča, ki so ga našli na svojem dvorišču, zaščitili do prihoda članov Društva za opazovanje in proučevanje ptic, malo sovo pa so nato v oskrbo vzeli v edinem zavetišču za prosto živeče živali v Sloveniji na Muti. V slabem mesecu dni se je mladič okrepil in postal odrasla sova, ki se je zdaj vrnila v svoje naravno okolje nekje v notranjskih gozdovih ob Cerkniškem jezeru.
Sova selivka
Mladiča velikega skovika je 22. julija na parkirišču pred PP Cerknica našel policist Bogdan Paternost in o najdbi obvestil vodstvo Notranjskega regijskega parka, to pa Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Zdaj je modra sovica spet doma, v svojih krajih. Po mesecu dni oskrbe na Muti, v zavetišču za prosto živeče živali, so jo v ponedeljek izpustili v njen dom, v gozdove Notranjskega regijskega parka. Ker so jo našli in ji s tem rešili življenje, saj bi si jo sicer lahko za malico privoščil kakšen plenilec, na primer kuna, so bili pri dogodku prisotni tudi policisti.
Posebno spoštovanje in veselje, da je živa, zdrava in močna ter pripravljena na samostojno življenje, so ji izkazali s prisotnostjo dveh policistov konjenikov in policistke na kolesu. Na dogodku je bil tudi Bogdan Paternost, policist PP Cerknica, ki je sovico našel. Vidno ganjen je povedal: »V veliko veselje mi je, da jo vidim v tako dobrem stanju. Sicer pa policija poleg vseh drugih nalog opravlja tudi naloge zavarovanja okolja. Naše osnovno načelo je – pustimo zanamcem naravo takšno, kot so nam jo dali predniki. Načelo, ki bi se ga morali držati vsi.«
Predstavnika DOPPS, predsednik Rudolf Tekavčič in strokovnjakinja za sove Tjaša Zagoršek, sta sovi izmerila višino, jo stehtala in ji izmerila dolžino kljuna – ta je dolg 11,8 mm; po tem in po velikosti sta ugotovila, da gre za samico. Samci so namreč manjši in imajo krajše kljunčke. Sovico sta obročkala, kar pomeni, da je dobila svojo številko, po kateri jo bo lahko prepoznati, če jo bo v prihodnosti kdo našel.
Tjaša Zagoršek je sovico iz roke, v kateri jo je držala (in sovica je to mirno prenašala), izpustila v naravo. Pernata živalca je takoj odletela na bližnje drevo, malce posedela, potem pa se, kot je to značilno za sove, ki so nočne živali, potopila v gosto drevje ob Cerkniškem jezeru. Ker gre za edino našo sovo selivko, ki zimo preživi v podsaharski Afriki, modro sovico kmalu čaka dolga pot na črno celino. Seliti se mora zaradi svojega načina prehranjevanja, saj so njena glavna hrana velike žuželke, metulji, hrošči, kačji pastirji in deževniki. Redko se prehranjuje tudi z manjšimi vretenčarji, kot so mali sesalci, ptiči, plazilci in dvoživke.
Konec marca ali v začetku aprila se te ptice vrnejo v Evropo, kjer začnejo samci takoj s klicanjem vabiti samice in označevati svoj teritorij. Cerkniška sova, ki se bo najverjetneje iz toplih krajev vrnila v Notranjski park, bo takrat dobila moža, konec maja pa bo že izlegla štiri do pet belih jajc, ki jih bo valila 24 do 25 dni. Ko bo postala mama, bodo mladiči v gnezdu ostali še 21 do 29 dni, pri 30 do 40 dneh pa bodo že samostojni.
Sova selivka
Mladiča velikega skovika je 22. julija na parkirišču pred PP Cerknica našel policist Bogdan Paternost in o najdbi obvestil vodstvo Notranjskega regijskega parka, to pa Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Natančno so jo izmerili.
Zdaj je modra sovica spet doma, v svojih krajih. Po mesecu dni oskrbe na Muti, v zavetišču za prosto živeče živali, so jo v ponedeljek izpustili v njen dom, v gozdove Notranjskega regijskega parka. Ker so jo našli in ji s tem rešili življenje, saj bi si jo sicer lahko za malico privoščil kakšen plenilec, na primer kuna, so bili pri dogodku prisotni tudi policisti.
Kmalu jo čaka dolga pot na črno celino.
Posebno spoštovanje in veselje, da je živa, zdrava in močna ter pripravljena na samostojno življenje, so ji izkazali s prisotnostjo dveh policistov konjenikov in policistke na kolesu. Na dogodku je bil tudi Bogdan Paternost, policist PP Cerknica, ki je sovico našel. Vidno ganjen je povedal: »V veliko veselje mi je, da jo vidim v tako dobrem stanju. Sicer pa policija poleg vseh drugih nalog opravlja tudi naloge zavarovanja okolja. Naše osnovno načelo je – pustimo zanamcem naravo takšno, kot so nam jo dali predniki. Načelo, ki bi se ga morali držati vsi.«
Pustimo zanamcem naravo takšno, kot so nam jo dali predniki. Načelo, ki bi se ga morali držati vsi.
Predstavnika DOPPS, predsednik Rudolf Tekavčič in strokovnjakinja za sove Tjaša Zagoršek, sta sovi izmerila višino, jo stehtala in ji izmerila dolžino kljuna – ta je dolg 11,8 mm; po tem in po velikosti sta ugotovila, da gre za samico. Samci so namreč manjši in imajo krajše kljunčke. Sovico sta obročkala, kar pomeni, da je dobila svojo številko, po kateri jo bo lahko prepoznati, če jo bo v prihodnosti kdo našel.
Tjaša Zagoršek je sovico iz roke, v kateri jo je držala (in sovica je to mirno prenašala), izpustila v naravo. Pernata živalca je takoj odletela na bližnje drevo, malce posedela, potem pa se, kot je to značilno za sove, ki so nočne živali, potopila v gosto drevje ob Cerkniškem jezeru. Ker gre za edino našo sovo selivko, ki zimo preživi v podsaharski Afriki, modro sovico kmalu čaka dolga pot na črno celino. Seliti se mora zaradi svojega načina prehranjevanja, saj so njena glavna hrana velike žuželke, metulji, hrošči, kačji pastirji in deževniki. Redko se prehranjuje tudi z manjšimi vretenčarji, kot so mali sesalci, ptiči, plazilci in dvoživke.
Veliki skovik (Otus scops) Je nočna ptica iz družine sov. Razširjen je od južne Evrope in severozahodne Afrike proti vzhodu do severne Mongolije in Japonske, na jugu pa do Indije, Šrilanke, Malaje in vse do Bornea. Zadržuje se v redko zaraščenih gozdovih, parkih, palmovih gajih in sadovnjakih, kjer tudi gnezdi enkrat na leto, samica pa odloži aprila ali maja jajca v duplo v deblu drevesa. Veliki skovik je majhna sova, velika približno kot škrjanec. Doseže od 19 do 21 cm v dolžino in ima razpon peruti od 47 do 54 cm. Značilnost te ptice so obušesni čopki in varovalna barva, ki se zliva z okoljem, v katerem živi. Tako je na Slovenskem veliki skovik večinoma rjavo-sivih odtenkov, vzorec pa je podoben lubju dreves, na katerih se zadržuje. Ima velike oči, ki so pri tej vrsti svetle barve in so, kot pri vseh sovah, nepremično pritrjene v jamicah.
Konec marca ali v začetku aprila se te ptice vrnejo v Evropo, kjer začnejo samci takoj s klicanjem vabiti samice in označevati svoj teritorij. Cerkniška sova, ki se bo najverjetneje iz toplih krajev vrnila v Notranjski park, bo takrat dobila moža, konec maja pa bo že izlegla štiri do pet belih jajc, ki jih bo valila 24 do 25 dni. Ko bo postala mama, bodo mladiči v gnezdu ostali še 21 do 29 dni, pri 30 do 40 dneh pa bodo že samostojni.
