NEVERJETNO
Iz bolniške postelje po naslov svetovnega prvaka (FOTO)
Eriku Rosensteinu so krajani pripravili sprejem. Presegel sam sebe.
Odpri galerijo
Na oder na športnem poligonu na Rečici ob Svinji je pred dnevi stopil ekstremni maratonski kolesar Erik Rosenstein. Z bučnim odzivom ga je pozdravila množica več kot sto sokrajanov, prijateljev in sorodnikov ter drugih podpornikov kolesarjenja v Zgornji Savinjski dolini.
Potem ko je Erik po tuji krivdi v Laškem doživel hudo prometno nesrečo na treningu za nastop na svetovnem prvenstvu, je obležal v bolniški postelji s polomljenim rebrom ter hudo poškodovano glavo, brez možnosti za potovanje v Kalifornijo, kjer so se nameravali zbrati asi ekstremnega kolesarjenja na svetu. A se je borec ob izjemni motivaciji in kondiciji telesa in duha v najkrajšem možnem času s pomočjo zdravnikov in z lastno jekleno voljo postavil na noge. Ko je spet pognal svoje kolo za ultra kolesarjenje, ga je znova popadla strast in skupaj z družino in najožjim timom se je na načrtovano pot čez Atlantski ocean na eno najtežjih kolesarskih in življenjskih preizkušenj podal v zadnjih možnih trenutkih. Erik ni več slišal pridig o previdnosti in nevarnosti za posledice ter možne vnovične poškodbe. Znano »športno« trmast je sprejel izziv, da zdaj ali nikoli dokaže sebi in svetu, kaj lahko naredi človek, če ima tako veliko veselje in voljo, da preseže sam sebe. Z družino, trenerjem in maserko se je v zadnjih trenutkih podal na tvegano pot in 2. novembra nastopil na svetovnem prvenstvu v kraju Borrego Springs v Kaliforniji v ZDA. Med 56 tekmovalci je v 12-urnem kronometru v 11 urah in 59 minutah prevozil kar 407,5 km in v svoji starostni kategoriji od 40 do 49 let postal zmagovalec, svetovni prvak. To je zadostovalo tudi za vrhunsko uvrstitev v absolutni konkurenci, saj je osvojil drugo mesto ter naslov svetovnega podprvaka.
Na tem tekmovanju je Marko Baloh v kategoriji od 50 do 59 let ubranil naziv svetovnega prvaka, absolutno pa je osvojil tretje mesto. Erik Rosenstein je na 12-urni preizkušnji zmagal v kategoriji od 40 do 49 let.
Ko je stal na odru in doživljal spontani sprejem sokrajanov, je bil v bistvu velik, a skromen kot pravi športni zanesenjak, njegova veličina pa je bila zapisana na panelu za njim. Ob slovenski zastavi je županja Ana Nuša Rebernik vsa ožarjena od navdušenja predstavila svetovnega prvaka; z besedami veselja in sreče, da je tej mali in lepi občini pod Goltemi privozil tako ugledno kolesarsko lovoriko v tako prestižni in najtežji kategoriji. Iz bolniške postelje na tron svetovne kolesarske scene je podvig, ki je komaj lahko verjeten, je dejala.
Zjutraj smo startali pri 2 stopinjah, popoldne pa so temperature dosegle 30 stopinj, dirka je potekala v puščavi, kjer je zelo suh zrak, zato sem vsakih 50 minut popil liter tekočine. Noro!
Kot je Erik povedal na sprejemu na Rečici, telesno in na splošno fizično niti ni bil v največji formi, a mu je delovala glava. »Konkurenco sem premagoval s taktiko in znanjem ter instinktom, ki pripomorejo, ko zmanjka kalorij za dosego cilja, zmage. Bil sem tako neznansko motiviran, da ni bilo nobene druge možnosti kot zmagati. Vesel sem tega dosežka, saj je bil to tudi zame dokaz, da se pobiram po težki telesni poškodbi, še zdaj ne čutim dela obraza, tudi prsni koš ni povsem neboleč. Ja, vesel sem zase, garal sem za družino in prijatelje, zmago pa sem dosegel tudi za Rečico in našo zeleno Zgornjo Savinjsko dolino!«
Svetovni prvak»Na startu sem se počutil dobro, kljub mrazu. S tekmovalci pa se nisem obremenjeval. Peljal sem tempo, ki sem si ga zastavil. Na polovici dirke sem imel manjšo krizo. S pomočjo družine in prijateljev iz Slovenije sem tudi to premagal in začel stopnjevati tempo. Trasa je bila pretežno ravninska z manjšim vzponom, asfaltna površina pa je bila zelo groba. Po desetih urah sem prehitel še zadnjega tekmeca in se odpeljal v cilj kot zmagovalec. Postal sem svetovni prvak v svoji kategoriji v vožnji na 12 ur. Zaradi nesreče in pomanjkanja treningov sem izgubil veliko hitrosti, vzdržljivost pa je ostala. Ja, uspelo mi je skoraj nemogoče.«