Iz črne kuhinje diši po prekajenem mesu (FOTO)
Ko smo vstopili v hišo, smo obstali v velbani veži, kjer zidani lok v štirih krakih podpira vhodni prostor. »Veste, originalno tu ni bilo vrat ne male kuhinje. To so prezidali pozneje, originalno so bila na mestu okna zadnja vrata,« je pripovedoval upokojeni inštalater in kmet Janez Mejak iz Štude pri Domžalah.
Nekoč vas, danes naselje sodobnih hiš z nekaj živimi kmetijami. Najstarejša ohranjena hiša je zagotovo Mejakova. »Pravijo, da je stara prek tristo let.« Natančne letnice sicer niso našli, ne na okvirju vhodnih vrat hiše niti na sosednjih vratih, kjer je bil originalno hlev. Tja so namreč naši predniki običajno izrezljali letnico gradnje.
Živina grela del hiše
V podolgovati nizki hiši že dolgo ne živi nihče več. »Sam pa sem tu pri starih starših Frančiški in Leopoldu preživel otroštvo, tako da jo poznam v detajle,« se priduša Janez, ki od zasluženega pokoja dalje redi prašiče in kravo.
Hiša ima na videz dva vhoda. »Vhod so leva vrata, desna pa so originalno hlevska.« Težko si je danes zamisliti, kako so živeli naši predniki, da je le nekaj metrov od kuhinje že mukala živina. A postavitev je bila umna, saj je živina pozimi tako grela del hiše.
Mejakovim so že nekajkrat spremenili hišno številko, najprej so bili na Študljanski cesti 35, nato 49, prej pa v Študi ni bilo ulic in cest. Le manjše in večje kmetije okoli kapelice na vaškem križišču, kjer stoji tudi Mejakova.
Janez priznava, da je hiša v precej slabem stanju, toda za resno sanacijo bi bilo potrebno neskončno denarja. Tako pa sproti malo popravlja, kolikor je treba. Pred nekaj leti se je povesila streha levega zadnjega vogala. »S sosedom Stanetom sva zabetonirala temelj in na vogalu podprla ostrešje z jeklenim profilom, tako da je zdaj stabilno.«
Kljub temu je črna kuhinja verjetno prav taka, kot je bila pred 300 leti. Na desni ognjišče krušne peči v desni sobi, zraven na levi pa še en zidan kotel, kjer so kuhali tako zase kot krmo za živali. Vse je še delujoče. Stane v hiši vsak dan zakuri oziroma vzdržuje ogenj, tako da je v sobi prijetno toplo. A pravi razlog, zakaj kuri v stari hiši Frančiške in Leopolda, visi pod stropom. Že prej smo omenili, da vsako leto zredi od dva do tri prašiče. Tako ob kolinah naredi klobase in nekaj šunk ter drugih kosov, pa jih obesi pod strop črne kuhinje.
Brez hrasta in kostanja
»Peč kurim pretežno z bukovim lesom, naložim pa tudi les sadnega drevja, jablane ali hruške. Nikakor pa ne smem uporabiti hrastovih ali kostanjevih drv, saj les vsebuje tanin, kar pa za meso ni dobro.«
Ko smo vstopili v desno sobo, nam je puhnila v obraz tista prijetna toplota, ki jo oddajajo stare krušne peči. Okenca smešno mala, morda 40 x 40 centimetrov, vmes zaprašena šipa, zunaj pa razmajana polkna, viseča na kovanem okovju. Nihče ne ve, koliko so stara, les presušen, da poka, bi rekli, da vsaj dvesto let.
Originalno je bila domačija krita s slamo, pozneje so jo prekrili s tanko sivo karo kritino. Pri omenjeni prezidavi so izdelali še drugi dimnik.
Črne kuhinje so se po Evropi pojavile sredi 15. stoletja. Bile so prav take kot v Mejakovi hiši; v njej je bilo ustje peči, ki je bila v sosednji sobi. Kuhinje v začetku niso imele dimnika, ampak je šel dim iz odprtega ognjišča po prostoru in skozi okno ven. Od tod črna kuhinja. Pozneje so dodali dimnik. Za Mejakovo hišo se ne ve natančno, kdaj so ga sezidali, morda je bil že od začetka tam, saj deluje res starinsko.
Originalna hiša je bila grajena deloma iz lesa, za polnilo pa so uporabili pesek in blato, potem tudi opeko. Tako imenovane butane hiše so gradili samooskrbno, se pravi tako, da so za polnilo uporabili izkopano zemljo, jo zmešali s peskom in nanesli na stene. Pravijo, da so bile to najbolje izolirane hiše; poleti hladne, pozimi pa so zelo dobro zadrževale toploto.
Črne kuhinje so se po Evropi pojavile sredi 15. stoletja. Bile so prav take kot v Mejakovi hiši; v njej je bilo ustje peči, ki je bila v sosednji sobi.
Običajno so imele stare kmečke hiše nenavadno nizke stropove. Tudi v Mejakovi je tako nizek, da smo morali paziti na glavo. Prečno je postavljena lega, nanjo pa pripete deske, da je bilo podstrešje pohodno. Zgoraj so uredili še eno sobo, h kateri vodijo lepo ohranjene lesene stopnice.
