Iz deroče vode ga je rešil policist

JELENDOL, TRŽIČ – »Ko smo si skupaj s krajani Jelendola ogledovali, kakšno razdejanje je za seboj pustilo neurje, smo na robu vasi prišli do mesta, kjer je hudournik presekal cesto. Na eni strani deroče vode smo bili mi, ki smo prišli iz vasi, z druge strani pa nam je nasproti prišel domačin, ki živi v gornjem delu Jelendola.« Tako začne o tem, kako je rešil življenje, pripovedovati Dražen Papec, zaposlen na Policijski postaji za izravnalne ukrepe Kranj. Njegova fotografija je v torek zakrožila po spletu. Zraven slike, pod katero so se vsule čestitke in pohvale, je bil še napis: »Policist je danes iz deroče vode v Jelendolu rešil človeka.«

V torek zvečer, tik preden se je odpravil na nočno izmeno, nam je Dražen Papec povedal, kakšna je bila v Jelendolu minula noč: »Zvečer je zmanjkalo elektrike in kar nekako sem slutil, da se bo nekaj zgodilo. Ko sem se ponoči, četrt pred četrto, zbudil, je bilo zunaj vse osvetljeno, kajti gasilci so bili že na delu. Čez nekaj ur se je začelo daniti in najprej smo pogledali, ali je okoli hiše vse v redu. Nato smo se zbrali in šli pogledat, ali je kje v vasi kdo, ki bi potreboval pomoč.«

V zgornjem delu vasi Jelendol je nekaj odmaknjenih domačij in tja se je odpravila ekipa, v kateri je bilo poleg našega sogovornika še pet, šest domačinov, med njimi tudi lokalni šerif, kot ljudski glas rad imenuje predsednika krajevne skupnosti. Teh nekaj odmaknjenih hiš – v eni živi markantni upokojenec Dušan Nučič, v drugi domačinka, ki je priključena na kisik – je s preostankom vasi povezanih z makadamsko cesto. Pravzaprav bi morali to zapisati v pretekliku, kajti ponedeljkovo neurje je cesto uničilo.

»Iz vasi smo lahko prišli samo do tja, kjer je cesto presekal hudournik. Z one strani je proti nam prišel gospod. Voda je na tem mestu čez cesto drla z vseh koncev, iz sredine hudournika pa je gledal del podrte ograje mostu. Videl sem, da ne bomo mogli čez, zato sem vsem odsvetoval prehod. Obrnili smo se proti vasi in kazalo je, da se tudi on ne bo odločil za prehod hudournika,« nam je povedal sogovornik.


A zgodilo se je drugače: »Ko smo že odhajali proti vasi, sem se še enkrat ozrl proti gospodu. Tisti trenutek je že stopil na ograjo, ki je štrlela iz hudournika. Z drugo nogo je hotel preskočiti hudournik, toda spodrsnilo mu je in na hrbet je padel v deročo vodo, ki je bila kar globoka. V trenutku ga je celega zalilo, samo še roka je gledala ven. Zgrabil sem ga za roko in potegnil ven.«
Dražen Papec se zaveda, da bi na povsem razmočenem terenu lahko spodrsnilo tudi njemu. Vaščani, ki so bili blizu, so hitro priskočili na pomoč. Upokojenca so pospremili v Jelendol, kjer so ga hitro preoblekli v suha oblačila in mu ponudili zatočišče.
Po Tržiču se je bliskovito razvedelo, da je policist v civilu tisto dopoldne pomagal Dušanu Nučiču. Zanj lahko zapišemo, da se bolj kot z ljudmi razume z živalmi. To nam je bilo jasno že po kratkem obisku domačije, ki smo jo obiskali spomladi lani, kajti takrat Dušanu Nučiču ni dala spati košuta Miška, ki jo je dve leti pred tem našel sredi ceste. Odpeljal jo je domov in jo hranil, živalca pa se je na rešitelja tako močno navezala, da se od njega ni hotela ločiti. Hodila je po vasi, smukala perilo z vrvi in pohajkovala po vaških vrtovih, povzročala škodo. Dušan Nučič ji je lansko pomlad z mnogo truda našel nov dom na Štajerskem, v časopisu pa je ostal zapis o tem, kako se obiskovalcu odmaknjene gorenjske domačije za trenutek zazdi, da se je znašel »na domu slovenskega doktorja Dolittla, literarnega in filmskega junaka, ki je razumel živali, zato so se te tako rade sukale v njegovi bližini«.


Dan po tem, ko ga je policist potegnil iz hudournika, nam je Dušan Nučič povedal: »Ah, saj ni bilo hudega. Ko sem prečkal hudournik, sem stopil na ograjo. Neke gumijaste škorenjce sem imel, pa mi je spodrsnilo in sem padel v vodo. Samo šaro sem naredil, nič drugega. Policist me je hitro potegnil ven, za kar se mu zahvaljujem.«

O tem, kaj se je dogajalo v noči na torek, pa je sogovornik pripovedoval takole: »Opolnoči je lilo kot še nikoli tako. Voda je prišla blizu hiše, kjer imam lopo za živali. Osle sem moral prestaviti višje.«


Popoldne po silovitem neurju se je elektrika vrnila v vas, ki je po večurnem mrku dobila slednjič tudi telefonski signal. V minulih dneh so osnovna živila v Jelendol dostavljali z vojaškim helikopterjem, kajti deroča voda in podori so uničili cesto do vasi, deset kilometrov oddaljene od Tržiča. Iz vasi se do posameznih domačij, tudi do Nučičeve, lahko pride le peš, in še to s precejšnjo previdnostjo.