Iz doma starejših v Corona hotel

Domovi za starejše v Sloveniji očitno postajajo vse večja žarišča okužb z novim koronavirusom. Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič je včeraj šokirala s podatkom, da je z novim koronavirusom okuženih 137 oskrbovancev in 30 zaposlenih. Skupaj torej 167 oziroma skoraj 20 odstotkov vseh uradno okuženih oseb v državi. Na zadnji marčevski dan se je število ljudi, pri katerih je bil test pozitiven, povečalo za 39, na skupno 841. Tokrat se k sreči ni povečalo število hospitaliziranih zaradi covida-19, je pa nekaj več bolnikov na intenzivnih oddelkih.


Število žrtev je 15. Na ministrstvu so včeraj pozdravili torkov poziv direktorja Klinike Golnik Aleša Rozmana, naj družinski člani, ki to lahko storijo, pokretne stanovalce vzamejo v domačo oskrbo. Domovi so namreč polni, z nekaj sproščenimi kapacitetami pa bi lažje pripravili prostor za izolacijo in tako bolj učinkovito zajezili širjenje okužbe, je pojasnila Ribičeva.

Ponujata svoje turistične zmogljivosti

Kar se tiče stanja v domovih, je v zadnjih dneh skrb vzbujajoče v Domu starejših občanov (DSO) Ljutomer (v njem je 152 stanovalcev in 90 zaposlenih). Tam število okuženih varovancev še vedno narašča, od 30 stanovalcev, ki so jih testirali v torek, je bilo pozitivnih šest, tako da jih je skupno že 22 – 20 oskrbovancev in dve zaposleni. Število se je od petka, ko sta bila odkrita prva dva okužena, povečalo za kar 20. Kot poudarja direktor DSO Tomislav Nemec, v domu izvajajo različne ukrepe za preprečitev širjenja okuženosti, nekateri stanovalci, ki imajo možnost, že zapuščajo dom. Dodaja, da bodo dom razdelili na tri dele, v prvi skupini naj bi bili okuženi stanovalci, v drugem sumljivi in v tretjem popolnoma zdravi. Včeraj popoldne so se sestali tudi predstavniki doma starejših, ljutomerske občine, civilne zaščite (CZ) in zdravstvenega doma. Če bo stroka ocenila za primerno, naj bi zdrave stanovalce iz doma preselili v t. i. Corona hotel, saj so v okolici Ljutomera menda že našli dva ponudnika turističnih storitev, ki sta pripravljena sprejeti oskrbovance, a tudi o tem se morajo dogovoriti predstavniki doma, saj je to njihova pristojnost. Direktor Nemec menda razmišlja v tej smeri, dogovoriti pa se je treba še o nekaterih drugih stvareh, denimo pripravljanju hrane.

V Šmarju delajo vse, da virus zajezijo

Po včerajšnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo v Šmarju pri Jelšah uradno potrjenih 97 okužb, od tega je neuradno več kot 60 oskrbovancev v domu starejših. Spomnimo, tega so za obiskovalce zaprli že 6. marca, ko je bila potrjena prva okužba pri eni od zaposlenih. Dejstvo je, da je vodstvo doma od začetka sledilo navodilom stroke, a kaj ko so se pravila vmes tudi spreminjala. Direktorica doma Gordana Drimel je že pred tednom dejala, da je več kot očitno virus res zelo agresiven in se širi hitreje, kot so pričakovali. Tako meni še danes. Kot nam je povedala tiskovna predstavnica šmarske občine Sergeja Javornik, je uganka za vse, čemu se okužba tako zelo širi, čeprav so sprejeli in izvajajo vse razkuževalne ukrepe po navodilih pristojnih. »Zaposleni v domu hodijo oblečeni v skafandre, hrano strežejo oskrbovancem izključno v plastičnih posodah za enkratno uporabo, se pravi, da se posoda po vsakem obroku takoj zavrže,« pojasni Javornikova. Po mnenju mnogih v šmarski občini je zelo verjetno, da so prenašalci okužbe tudi ljudje, ki nimajo nobenih znakov okužbe in sami ne zbolijo. Tam še vedno jemljejo brise vsem stanovalcem, česar drugje naj ne bi počeli, zato je povsem mogoče, da so tudi zato številke, ki jih sicer uradno ne navajajo več, tako visoke. Vsi stanovalci so pod stalnim nadzorom zdravnikov primarne ravni in infektologa.


»V soboto je dobila naša stara mama, ki biva v šmarskem domu starejših, visoko vročino. Tudi pri njej je bila potrjena okužba z virusom. A zanimivo je, da ji je vročina že v nedeljo padla. Dejansko zdaj samo čakamo, kaj bo sledilo. Seveda se zavedamo, da je v visoki starosti, a upamo na najboljše. Zaposlenim povsem zaupamo, sami nas pokličejo in obveščajo o njenem počutju, saj tja seveda ne smemo, niti ni mogoče, da z njo komuniciramo po telefonu,« nam je povedal eden od svojcev oskrbovanke, ki v domu biva dobri dve leti. Na žalost je morala stara mama našega sogovornika, ki se ne želi javno izpostavljati, v dom, potem ko si je zlomila kolk. In prav slednje je najpogostejši vzrok, da starostniki ne zmorejo več sami skrbeti zase. »Ampak, da ne bo pomote, v domu so za našo staro mamo vselej zgledno skrbeli, nimamo jim kaj očitati. Menim, da je ta virus res ena velika neznanka, zato je tudi tako težko reči, kako pravilno ukrepati, da bi zajezili njegovo širjenje. Menim pa, da so največja težave kljuke, ki se jih nekdo dotakne pred nami in je morebiti okužen. Ne vem, samo razmišljam,« je še dejal sogovornik.

Nismo še blizu vrha epidemije

Kako pomembno je, da so zdravstveni delavci v slovenskih bolnišnicah zaradi novega koronavirusa ves čas na preži, priča že drugi primer vnosa virusa v območje, kjer se zdravijo bolniki z drugimi boleznimi in brez okužbe v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Okuženi je bil bolnik s hudimi poškodbami prsnega koša. Prvo testiranje na okužbo z novim koronavirusom je pokazalo, da je negativen, drugo pa, da je pozitiven. Kot so ob tem sporočili iz kliničnega centra, so sprejeli vse ustrezne ukrepe. Prvi vdor okuženega bolnika v t. i. belo območje so sicer zabeležili v petek. Takrat je bil bolnik ob sprejemu v bolnišnico negativen na testu za covid-19, zato je bil zaradi osnovne bolezni napoten v belo območje. Šele dan pozneje je bil pozitiven, to pa po besedah direktorja UKC Maribor Vojka Flisa kaže na zelo zahrbtno naravo tega virusa.


Očitno je, da bo treba, kar se tiče zajezitve virusa, biti še naprej zelo previden. Govorec vlade za covid-19 Jelko Kacin je opozoril, da po trenutnih številkah še nismo blizu vrha epidemije: »Pripravljamo se na dosti težjo situacijo, ko bo treba intenzivno zdraviti in priključiti na umetno predihavanje veliko večje število bolnikov.« Dodal je, da po grobih ocenah OECD zaradi strogih ukrepov vsak teden izgubimo 0,5 BDP, kar za Slovenijo preračunano pomeni 33 milijonov evrov na dan. Z nadzorom Slovenske vojske na naših mejah bi sprostil preobremenjeno policijo, ki se mora še bolj osredotočiti na izvajanje zaščitnih ukrepov. »Dokler bo število novookuženih raslo, ne bomo uspešni. Dokler bo vsakdo, ki je pozitiven, okužil vsaj eno novo osebo, se bo kriza poglabljala. Ko bo število novih okužb začelo padati, se bo stanje začelo izboljševati. Zaustavimo širjenje. To je v naši moči!« je poudaril in dodal, da tudi druge države zaostrujejo ukrepe. V Belgiji denimo z droni nadzirajo gibanje prebivalcev, Švica pa izdeluje profil gibanja telefonskih uporabnikov in je vojsko napotila na meje. »Evropska komisija razmišlja, da bi s pomočjo mobilnih telefonov sledila razvoju epidemije,« je še povedal.

Velik uspeh slovenskih raziskovalcev

Kako pomembno je vlaganje v raziskave in razvoj, pa dokazujeta raziskovalca z mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Tine Curk in Urban Bren. S kolegi iz Velike Britanije in Kitajske sta zasnovala nov pristop k identifikaciji virusov in bakterij, ki bi lahko pospešil ugotavljanje točne vrste okužbe. To velja tudi za covid-19, pri katerem je čakanje na rezultat brisa še posebno problematično. Bren je za Novice pojasnil, da se danes z brisom, ki se ga opravi s potiskom palčke skozi nos do žrela, pri bolniku pridobi vzorec, ki vsebuje tako sledi virusa kot bolnikovih lastnih celi, zato morajo v dolgotrajnem postopku RT-PCR virusni dedni material namnožiti do dovolj velikih količin. To pomeni, da izvemo rezultat testa šele naslednji dan. Ali pa je test celo lažno negativen, ker je bilo virusno breme še prenizko.


»Bilo je torej premalo dednega materiala,« razloži. »Mi pa smo razvili novo metodo, po kateri se sonda veže na dedni material virusa multivalentno, torej na več mestih, a s šibkejšo povezavo,« pojasni Bren in poudari, da potrebujejo bistveno manj vzorca virusa in bi tako lahko zanesljivo zaznali okužbo že pri manjšem virusnem bremenu, kar pomeni bolj zgodaj v poteku bolezni. »Druga pomembna prednost našega pristopa pa je, da se lahko izognemo dolgotrajnemu in dragemu pomnoževanju virusnega dednega materiala in s tem bistveno pohitrimo in pocenimo identifikacijo,« je razložil raziskovalec in dodal, da bo še nekaj časa trajalo, da bodo toliko izpopolnili tehniko, da jo bodo lahko prenesli v vsakdanjo uporabo, »a pospešeno delamo na tem in se povezujemo tudi s potencialnimi partnerji iz poslovnega sveta«. »Med drugim je trenutna pandemija novega koronavirusa izpostavila urgentno potrebo po hitri, zanesljivi in poceni detekciji nalezljivih bolezni,« sklene Bren.