PORCELAN
Iz herendskega porcelana jedla tudi kraljica
V Galeriji muzeju Lendava na ogled 257 kosov prestižnega porcelana iz sosednje Madžarske.
Odpri galerijo
Galerija muzej Lendava gosti izjemno zbirko porcelana, ki nastaja v madžarskem mestu Herend. Na ogled je kar 257 skled, skodelic, krožnikov, vaz, sladkornic in drugih belih umetnin, zbirka, vredna 300.000 evrov, pa bo na ogled do 10. maja. Kot so nam povedali v galeriji, so nekateri manjši kosi tudi na prodaj.
V mestecu Herend v bližini Blatnega jezera že skoraj 200 let deluje delavnica, prava manufaktura, v kateri še danes izdelujejo porcelan tako, kot so ga oblikovali in krasili sredi 19. stoletja. Umetelno izdelano in zlasti krhko posodje ročno poslikajo z barvitimi čarobnimi motivi. Herendske mojstre je od nekdaj navdihovala predvsem narava.
Mikavne krožnike in skodelice negladkih reliefnih površin krasijo cvetlice, listi, zelenjava, ptice in metulji.
Posebnost delavnice Herend so upodobitve figuric, še posebno izstopajočih živali, katerih glazirane površine so oblikovane z značilnimi grafizmi. Cvetje deluje realistično, in to zmore le človeška roka.
Njihove izdelke prepoznamo po kobaltno modrem stiliziranem nacionalnem grbu z dvema prekrižanima čopičema, ki pomenita ročno poslikavo in pozlato.
Herendski porcelan je eden od pomembnejših simbolov madžarske kulture, manufaktura pa je prejela nagrado madžarska dediščina in je del evropske kulturne dediščine.
Kitajci so izdelovali posodje iz porcelana že pred tisočletji, v Evropo so ga v srednjem veku zanesli beneški trgovci in portugalski pomorščaki.
Porcelan je v osnovi glazirana lončevina, zapečena na višji temperaturi. Izdelki iz njega so veljali za prestižne od vsega začetka, zato ga je plemstvo po vsem svetu takoj vzelo za svojega. Pravi porcelan ima še danes svojo ceno, zato ni čudno, da so ga in ga še imenujejo belo zlato.
Delavnico porcelana Herend je ustanovil umetnik Vince Ferencz Stingl leta 1826. Svoje elegantno poslikane kose belega porcelana visokega sijaja so že v 19. stoletju predstavljali na najpomembnejših razstavah na Dunaju, v Londonu, New Yorku in Parizu.
Posebno veliko priznanje je manufakturi na svetovni razstavi v Londonu leta 1851 izkazala angleška kraljica Viktorija: nad umetelno oblikovanim jedilnim servisom, poslikanim s stiliziranim cvetjem in metulji v svežih, svetlih herendovskih barvah, je bila tako navdušena, da ga je naročila za angleški dvor. Servis, ki vključuje številne raznoliko in domiselno oblikovane kose posodja, zato odtlej nosi ime Viktória in še danes je to eden najbolj priljubljenih vzorcev na svetu.
Ob odprtju razstave Variacije iz Herende je bil poleg visokih gostov prisoten tudi eden od mojstrov iz delavnice in je prikazal ročno poslikavo izdelkov.
V mestecu Herend v bližini Blatnega jezera že skoraj 200 let deluje delavnica, prava manufaktura, v kateri še danes izdelujejo porcelan tako, kot so ga oblikovali in krasili sredi 19. stoletja. Umetelno izdelano in zlasti krhko posodje ročno poslikajo z barvitimi čarobnimi motivi. Herendske mojstre je od nekdaj navdihovala predvsem narava.
Mikavne krožnike in skodelice negladkih reliefnih površin krasijo cvetlice, listi, zelenjava, ptice in metulji.
Deset let za mojstra
Ročno narejena risba v sveži barvni paleti daje pridih tiste človeškosti, ki jo pri današnjih sodobnih izdelkih vse prevečkrat pogrešamo. Za vsakim izdelkom stoji mojster, ki se je v delavnici učil vsaj deset let. Če odmislimo talent in zanimanje, ki je predpogoj za vrhunski izdelek, a ne dovolj, se namreč mladi te stare obrti učijo nič manj kot deset let. Tako dolgo kot denimo beneški steklarji pihanja in oblikovanja stekla.Posebnost delavnice Herend so upodobitve figuric, še posebno izstopajočih živali, katerih glazirane površine so oblikovane z značilnimi grafizmi. Cvetje deluje realistično, in to zmore le človeška roka.
Njihove izdelke prepoznamo po kobaltno modrem stiliziranem nacionalnem grbu z dvema prekrižanima čopičema, ki pomenita ročno poslikavo in pozlato.
Herendski porcelan je eden od pomembnejših simbolov madžarske kulture, manufaktura pa je prejela nagrado madžarska dediščina in je del evropske kulturne dediščine.
Kitajci so izdelovali posodje iz porcelana že pred tisočletji, v Evropo so ga v srednjem veku zanesli beneški trgovci in portugalski pomorščaki.
Porcelan je v osnovi glazirana lončevina, zapečena na višji temperaturi. Izdelki iz njega so veljali za prestižne od vsega začetka, zato ga je plemstvo po vsem svetu takoj vzelo za svojega. Pravi porcelan ima še danes svojo ceno, zato ni čudno, da so ga in ga še imenujejo belo zlato.
Kraljica Viktorija naročila servis
Zanimivo pri tem je, da evropski lončarji relativno dolgo niso mogli ugotoviti pravega recepta za izdelavo porcelana, saj so ga Kitajci in Japonci zelo dobro čuvali.Delavnico porcelana Herend je ustanovil umetnik Vince Ferencz Stingl leta 1826. Svoje elegantno poslikane kose belega porcelana visokega sijaja so že v 19. stoletju predstavljali na najpomembnejših razstavah na Dunaju, v Londonu, New Yorku in Parizu.
Posebno veliko priznanje je manufakturi na svetovni razstavi v Londonu leta 1851 izkazala angleška kraljica Viktorija: nad umetelno oblikovanim jedilnim servisom, poslikanim s stiliziranim cvetjem in metulji v svežih, svetlih herendovskih barvah, je bila tako navdušena, da ga je naročila za angleški dvor. Servis, ki vključuje številne raznoliko in domiselno oblikovane kose posodja, zato odtlej nosi ime Viktória in še danes je to eden najbolj priljubljenih vzorcev na svetu.
Ob odprtju razstave Variacije iz Herende je bil poleg visokih gostov prisoten tudi eden od mojstrov iz delavnice in je prikazal ročno poslikavo izdelkov.