LIKOVNE DELAVNICE
Iz Kanade na delavnico
V Šmartnem ob Paki osem ljubiteljskih umetnic. Pod mentorskim vodstvom skupaj živele in ustvarjale
Odpri galerijo
ŠMARTNO OB PAKI – V prostorih Mladinskega centra Šmartno ob Paki je v teh počitniških dneh dišalo po slikarskih barvah. Zrak je bil tudi poln ustvarjalnega naboja, kajti osem ljubiteljskih likovnic, starejših gospa, ki prosti čas osmišljajo z umetnostjo, se je zbralo na že 33. likovni delavnici Šmartno, da bi ustvarjalno preživele dober teden poletja.
Delavnice v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti vodi prekaljeni mentor, akademski slikar Dušan Fišer, ki mu, tako je bilo videti ob našem obisku, iz udeleženk uspeva izvleči tudi najbolj skrite umetniške navdihe. Kot nam je povedal, delavnica ni namenjena začetnikom, saj se ne ukvarjajo z osnovami likovnih tehnik, temveč z ustvarjalnim procesom. »Pri tem nas zanima, kako idejo skozi določen postopek prevesti v neko formo in kako pri tem z uporabo izbrane tehnike dosežemo želeni učinek. Posebnost naše delavnice je skupinsko delo, teh devet dni skupaj tudi živimo, zato je zanimivo opazovati, kako skupina deluje pri ustvarjanju skupnega objekta.«
Mentor vsako leto izbere določeno temo, letos je to geometrija, naslov delavnice pa Geoforma. Za izhodišče ustvarjanja je Fišer postavil mrežo. Likovnice so izdelale vsaka svojo iz dva ali tri metre dolgih papirnatih trakov, ki so jih pobarvale v različnih barvah in vzorcih ter jih med seboj prepletle. Pri tem so imele povsem proste roke, zato je nastala pestra paleta izdelkov in zanimivo bo videti, kako bodo na končni razstavi delovali kot celota. Alenka Venišnik, ki se sicer ukvarja predvsem z grafiko in keramiko, se je povsem prepustila barvam: »Izbrala sem žive, zeleno in rdečo, ki sta mi najljubši. Pri delavnici pa me je pritegnilo predvsem to, da se imam priložnost preizkusiti v abstraktnem ustvarjanju, saj sem sicer zelo realističen človek.«
Med našim sproščenim pogovorom, med katerim dame niso izpustile iz rok slikarskih rekvizitov, smo izvedeli, da se večina na delavnico vrača vedno znova. Irena Hribar Schmidt denimo, ki živi v Kanadi, vsakoletni dopust in obisk domovine načrtuje tako, da se lahko udeleži likovne delavnice: »Zame ta delavnica pomeni popoln odklop, saj tukaj živim in kreiram z drugimi umetniki. Udeležila sem se že mnogo likovnih kolonij ali delavnic, vendar je drugače, če greš po tečaju popoldne domov, zato ima zame način dela na tej delavnici tudi meditativni učinek.«
Tudi Veronika Židanek se vrača že nekaj let: »Največ ustvarjam v akrilni tehniki, najbližja pa mi je sodobna umetnost. Da bi se nekoliko odmaknila od realističnega načina ustvarjanja, sem prišla na delavnice k Dušanu, saj je njegov načina dela tak, da nas usmerja v sodobnost.«
Rowena Božič pa nam je zaupala, da je delavnica Šmartno že nekaj let njen način za preživljanje glavnega dopusta: »Zame je to pravi kraj za dopust, saj si želim tudi ta čas preživeti ustvarjalno in se likovno igrati, in prav to nam ta delavnica omogoča.«
Ravno prav odločno, a nevsiljivo, pa jih vodi mentor, ki mu uspeva iz vsake posameznice in iz vseh skupaj potegniti stvari, za katere mogoče niso niti vedele, da so jih sposobne. Dušan Fišer na to hudomušno pripomni, da se temu čudijo tudi akademski likovniki. »Ko vidijo rezultate naših delavnic, me sprašujejo, kako nam uspeva ljubiteljsko ustvarjanje pripeljati na tako visoko raven.« Gotovo je to posledica dolgoletnih izkušenj in premišljenega dela, tradicija likovnih delavnic Šmartno namreč sega v leto 1986, ko je bila v sklopu takratne Zveze kulturnih organizacij Slovenije organizirana prva likovna kolonija v Šmartnem v Goriških brdih. Kmalu se je preimenovala v likovno delavnico in v tej obliki poteka še danes, leta 2010 pa se je preselila v Šmartno ob Paki.
Tokratna delavnica se je končala minulo soboto z odprtjem zaključne razstave v dvorani Marof MC Šmartno ob Paki, septembra pa bo na ogled v razstavišču Muzeja Velenje na Velenjskem gradu. Alenka Kociper
Delavnice v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti vodi prekaljeni mentor, akademski slikar Dušan Fišer, ki mu, tako je bilo videti ob našem obisku, iz udeleženk uspeva izvleči tudi najbolj skrite umetniške navdihe. Kot nam je povedal, delavnica ni namenjena začetnikom, saj se ne ukvarjajo z osnovami likovnih tehnik, temveč z ustvarjalnim procesom. »Pri tem nas zanima, kako idejo skozi določen postopek prevesti v neko formo in kako pri tem z uporabo izbrane tehnike dosežemo želeni učinek. Posebnost naše delavnice je skupinsko delo, teh devet dni skupaj tudi živimo, zato je zanimivo opazovati, kako skupina deluje pri ustvarjanju skupnega objekta.«
Mentor vsako leto izbere določeno temo, letos je to geometrija, naslov delavnice pa Geoforma. Za izhodišče ustvarjanja je Fišer postavil mrežo. Likovnice so izdelale vsaka svojo iz dva ali tri metre dolgih papirnatih trakov, ki so jih pobarvale v različnih barvah in vzorcih ter jih med seboj prepletle. Pri tem so imele povsem proste roke, zato je nastala pestra paleta izdelkov in zanimivo bo videti, kako bodo na končni razstavi delovali kot celota. Alenka Venišnik, ki se sicer ukvarja predvsem z grafiko in keramiko, se je povsem prepustila barvam: »Izbrala sem žive, zeleno in rdečo, ki sta mi najljubši. Pri delavnici pa me je pritegnilo predvsem to, da se imam priložnost preizkusiti v abstraktnem ustvarjanju, saj sem sicer zelo realističen človek.«
Med našim sproščenim pogovorom, med katerim dame niso izpustile iz rok slikarskih rekvizitov, smo izvedeli, da se večina na delavnico vrača vedno znova. Irena Hribar Schmidt denimo, ki živi v Kanadi, vsakoletni dopust in obisk domovine načrtuje tako, da se lahko udeleži likovne delavnice: »Zame ta delavnica pomeni popoln odklop, saj tukaj živim in kreiram z drugimi umetniki. Udeležila sem se že mnogo likovnih kolonij ali delavnic, vendar je drugače, če greš po tečaju popoldne domov, zato ima zame način dela na tej delavnici tudi meditativni učinek.«
Tudi Veronika Židanek se vrača že nekaj let: »Največ ustvarjam v akrilni tehniki, najbližja pa mi je sodobna umetnost. Da bi se nekoliko odmaknila od realističnega načina ustvarjanja, sem prišla na delavnice k Dušanu, saj je njegov načina dela tak, da nas usmerja v sodobnost.«
Rowena Božič pa nam je zaupala, da je delavnica Šmartno že nekaj let njen način za preživljanje glavnega dopusta: »Zame je to pravi kraj za dopust, saj si želim tudi ta čas preživeti ustvarjalno in se likovno igrati, in prav to nam ta delavnica omogoča.«
Ravno prav odločno, a nevsiljivo, pa jih vodi mentor, ki mu uspeva iz vsake posameznice in iz vseh skupaj potegniti stvari, za katere mogoče niso niti vedele, da so jih sposobne. Dušan Fišer na to hudomušno pripomni, da se temu čudijo tudi akademski likovniki. »Ko vidijo rezultate naših delavnic, me sprašujejo, kako nam uspeva ljubiteljsko ustvarjanje pripeljati na tako visoko raven.« Gotovo je to posledica dolgoletnih izkušenj in premišljenega dela, tradicija likovnih delavnic Šmartno namreč sega v leto 1986, ko je bila v sklopu takratne Zveze kulturnih organizacij Slovenije organizirana prva likovna kolonija v Šmartnem v Goriških brdih. Kmalu se je preimenovala v likovno delavnico in v tej obliki poteka še danes, leta 2010 pa se je preselila v Šmartno ob Paki.
Tokratna delavnica se je končala minulo soboto z odprtjem zaključne razstave v dvorani Marof MC Šmartno ob Paki, septembra pa bo na ogled v razstavišču Muzeja Velenje na Velenjskem gradu. Alenka Kociper