Iz lesa izžagal živalski vrt (FOTO)

»Že kot otrok sem imel rad les, v gozdu smo si delali koče,« pojasni 31-letni Dejan Kastelic iz Velikega pri Šentvidu pri Stični. Izšolal se je za električarja, to je tudi njegov stric, a ljubezen do lesa je ostala. Pred osmimi leti je prvič zapela žaga, danes je ponosni član Društva kiparjev z motorno žago, ki ga vodi Vlado Cencel.

»Leta 2013 sem videl fotografije na spletu in želel narediti jurčka iz lesa. Bil je bolj kvadratast, a sem vztrajal. Z več vaje je bilo videti bolje,« nadaljuje Kastelic. »Moj glavni motiv pa so živali. Nazadnje sem jih izdelal kar 35 za nov doživljajski Park Cukarca, največji tovrstni na Dolenjskem.«

Pa ne ustvarja le živali: na Gradišču so pred časom izdelovali mlinarje, za Ljubljano povodnega moža, za PGD Temenica pa gasilca v naravni velikosti. »Običajno družine naročijo tisto, kar pritiče k njihovemu priimku. Za Medvedove medveda, za Volkove volka, za Lisjakove pa sem naredil lisico,« nadaljuje naš sogovornik. »Bistveno je, da ne narediš napake ali odrežeš preveč. Preden se lotim zadeve, pregledam ogromno slik. Bistveno je, da proporcionalno ujamem višino in širino. Najbolj so mi v pomoč slike, ki jih gledam na tablici, na telefonu so premajhne,« izvemo. Za medveda, ki meri dva metra, porabi kubični meter in pol lesa, kar tehta okoli 800 kilogramov.

Premore štiri motorne žage, tudi tako za grobo žaganje in t. i. carving žago za detajle. »Med 90 in 95 odstotki dela opravim z žago, drugo z brušenjem,« doda Dejan, ki najraje uporablja hrastov les. »Hrast je trd, ne cepi se kot denimo smreka. Mora pa biti motorka dobro nabrušena.« Pri srcu mu je tudi lipa, a mora biti suha, ob tem svetuje, da izdelke iz lipovine ljudje hranijo na suhem, da niso izpostavljeni dežju, saj bodo dlje pri hiši.
 

Postavil bo jaslice

Kastelic hodi na državna tekmovanja, kjer se kiparji iz lesa merijo v hitrostnih preizkušnjah: »Za izdelek je na voljo ena ura.« Umetniki si motiv izberejo sami, skulpturo oceni tričlanska komisija. Pri tem štejeta tudi zahtevnost in izvirnost. »Na državnem prvenstvu na Gradišču sem naredil raco, ki sama po sebi ne bi bila tako zanimiva, a je bil zraven še lokvanj, oboje iz enega kosa,« pove Dejan. Kiparji si izmenjujejo znanje in izkušnje, Kastelic je tako pogosto v stiku s Tadejem Brglezom z Ljubnega ob Savinji. »Večkrat se slišiva, drug drugemu pomagava z nasveti ali pa z rešitvijo, ki jo pri obdelavi lesa včasih ne vidiš takoj, jo pa opazi nekdo, ki gleda z distance.«

V zadnjih dveh letih, ko je izdeloval živali za Park Cukarca, se je veliko naučil o živalstvu v Sloveniji. »Ni lahko razlikovati dihurja, kune in hermelina. Če bi bile barve, bi bilo lažje. Poleg tega so si precej podobni lisica, šakal in volk. Lisica ima gobček bolj špičast, volku sem poudaril ličnici, šakal pa je mešanica, za nameček ima tanke noge.« Dejan je vse izzive na veselje Roberta Slane in Mitje Poljšaka iz Parka Cukarca uspešno rešil. »Pri delu na silo ne gre, potrebuješ navdih. Če tega ni, je bolje pustiti stvari na miru in nadaljevati drug dan. Sicer pa delam enkrat po dve uri, drugič pet.«


Načrtov mu ne manjka. V bližnji prihodnosti bo izdelal medvedjo družino, z mamo medvedko in tremi medvedi, kar mu bo vzelo več kot mesec dni dela. Ker se bliža praznični december, bo na domačem hribu spet postavil jaslice v naravni velikosti. Projekt, ki se je začel le za nekaj domačih in prijateljev ob kuhanem vinu, je prerasel vsa pričakovanja, za nameček bodo obiskovalci videli obujeno tradicijo starih kmečkih opravil.