Iz leta v leto bo vse manj snežilo!

LJUBLJANA –  Poročilo medvladnega panela o podnebnih spremembah (IPCC), ki je pod drobnogled vzelo preko 6000 znanstvenih študij, dokazuje, da bo omejitev segrevanja pod 1,5 stopinj Celzija bistveno zmanjšala škode zaradi podnebnih sprememb. A problem se pojavi, ker skoraj nihče ne verjame, da je to mogoče doseči. Med drugim je zapisano, da bi morali izpuste toplogrednih plinov na globalni ravni do leta 2030 za skoraj polovico zmanjšati, do leta 2050 pa doseči ničelne izpuste. »Zdaj imamo podatke, da lahko rečemo, da se bo tisto, kar smo pričakovali za leto 2100, zgodilo že leta 2050,« je dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogat, ki smo jo prosili za kratek pogovor.

Kako bomo spremembe občutili v Sloveniji?
Slovenija bo v najslabšem primeru do leta 2040 doživela temperaturni dvig okrog dodatni dve stopinji. Najbolj se bodo ogrela poletja. Zelo pogosti bodo vročinski valovi poleti, tudi kmetijske suše. Padavin bo pomladi in še zlasti poleti znatno manj, v preostalih letnih časih pa ne bo večjih sprememb. Intenzivnejši bodo nalivi in večja bo verjetnost poplav. Pozimi bo snega v nižinah bistveno manj, nad 2000 m pa ne bo bistvenih razlik. Pojavljali se bodo novi škodljivci, slovenski gozd pa se bo spreminjal, več bo listavcev in manj iglavcev.

Kakšne globalne spremembe si lahko do leta 2040 obetamo?
Gledano širše bo v Evropi najbolj prizadeto Sredozemlje s pomanjkanjem vode in vročino, delno tudi srednja Evropa z zmanjšano kmetijsko pridelavo. Sever Evrope pa bodo pestile poplave, saj bo tam več neurij. Na splošno bo več ekstremnega vremena vseh vrst in zato več gospodarske škode. Poleg zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov bo nujno tudi prilagajanje na novo podnebje v vseh sferah – od zdravstva do turizma.