SEJEM
Iz oreha prstan, iz papirja cvetje (FOTO)
Na rokodelskem sejmu in grajski tržnici starin v Brežicah se je predstavilo 18 razstavljavcev.
Odpri galerijo
Marijana Grubič iz Brestanice izdeluje nakit, znan pod blagovno znamko Manca, narejeno s srcem.
Ideja je prišla nenadoma pred štirimi leti, ko sem imel košček orehovega lesa v obliki kocke. Vanj sem zvrtal luknjo, odrezal, zbrusil in kmalu je nastal prstan. Podaril sem ga punci, zelo ji je bil všeč in hotela je več in več lesenega nakita. Tako se je razvila moja dejavnost,« je svoje začetke rokodelstva opisal 34-letni mizar Nejc Pižmoht iz Radeč, mladi ustvarjalec, ki kakovostne, do potankosti narejene lesene izdelke, tako nakit kot manjše uporabne predmete, ustvarja pod imenom Pineks Wood.
Simpatični Radečan je bil eden od 18 razstavljavcev na dvorišču mogočnega renesančnega brežiškega gradu na nedavnem sejmu rokodelskih znanj in grajski tržnici starin, ki so ga prvo soboto v oktobru že enajstič pripravili v Posavskem muzeju Brežice. Da imamo Slovenci znanje in spretnosti, ki jih znamo prepletati tako s tradicijo kot novostmi, in da lahko s pomočjo vsega naštetega nastanejo izjemno lepi, uporabni in inovativni izdelki, je bilo očitno tudi v Brežicah. Med ponudniki je bilo mogoče najti več pletilskih izdelkov.
»Že vse življenje pletem, in to moram tudi nekje pokazati. Rada kombiniram različne materiale, tudi blago, čipko, volno. Pogosto pletem kar pred televizijo, sploh če lahko kakšno oddajo samo poslušam. Zakaj bi izgubljala čas,« se nasmehne Dolenjka Miranda Seničar. Najbolj je zadovoljna, če lahko materialu, ki bi ga sicer zavrgli, vlije novo vsebino in uporabnost.
Še kako uporabni so tudi izdelki izpod rok Belokranjke Tatjane Flajnik, ki ustvarja iz 100-odstotne ovčje volne. Odeje, nogavice, rokavice, copatki iz naravnih materialov imajo številne prednosti, predvsem pa to, da grejejo in zaradi prijetne grobosti tudi masirajo.
»Začela sem pred slabim desetletjem, ko sem ostala brez službe. Znanje sem imela že od prej, me je pa k tej dejavnosti spodbujal tudi moj brat Boris Grabrijan, ki vodi Krajinski park Kolpa,« je povedala Flajnikova. Kaj vse lahko nastane iz blaga ali volne, je pokazala Mira Žugelj, ki se ob popoldnevih rada prepusti ustvarjanju. Ker je pred desetletjem začela prav z muco, so te danes njeni najljubši izdelki. Gospe iz Kulturnega društva Leskovec pri Krškem so na sejmu ne le razstavljale, ampak tudi prikazale, kako nastaja cvetje iz krep papirja, mladi kovač Lovro Jurečič iz Podbočja, ki nadaljuje staro kovaško družinsko tradicijo, pa je pokazal, kako se izdela nož.
Razstavljavci so poskrbeli, da so bile stojnice prava paša za oči, med njimi so bili Kerinovi iz Krškega, ki imajo družinsko podjetje Ehinaceja za vse. Plod znanja in izkušenj so njihovi izdelki iz zdravilnega ameriškega slamnika, ki ga pridelujejo, iz njega pripravljajo tudi druge izdelke. Kot pravi Božica Kerin, na leto pridelajo okoli 35.000 sadik slamnika, vsako leto pa številnim proizvodom dodajo katerega novega, pri čemer kombinirajo tudi moževo čebelarsko dejavnost. Poleg rokodelcev so se predstavili zbiratelji starega in starin, med njimi na primer Jože Bračun iz Dolenje vasi, ki je svojo zbirateljsko pot začel pred štirimi desetletji s starim orožjem in pohištvom, šlo je tudi za predmete, ki so jih lastniki zavrgli kot neuporabne, sam pa jim je z malo truda dal novo vrednost. Njegov dom je bil hitro pretesen za vse starine, zato jih je precej prodal, še več pa podaril.
Na stojnici so se predstavili člani Društva zbirateljev Verigar iz Brežic.
»To je prva slovenska dopisnica, ki nosi tudi žig Brežic iz leta 1886,« pravi Gregor Avsec, tajnik društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1975, s svojimi aktivnostmi pa se člani tvorno vključujejo v družbeno življenje v občini. Na sejmu so se spomnili tudi na nedavno preminulega aktivnega člana verigarjev Franja B. Gregla. »Gospod Gregl se je vedno udeleževal takšnih dogodkov, iz časopisov je redno izrezoval vse zapise o krajih in ljudeh iz občine Brežice in Posavja, te izrezke pa vsak teden prinašal v naš muzej,« je ob tem dejala Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice, ki pa je hvaležna tudi Greglovemu bratu Matjažu Filipiču, ki je muzeju daroval precej predmetov iz njegove bogate zbirke. Sicer pa se posavski muzej aktivno vključuje v družbeno življenje ne le občine Brežice, ampak celotnega Posavja. Ena izmed aktivnosti je izbor 21 muzejskih zvezd posavske dediščine, gre za predmete, ki odsevajo dediščino Posavja, pri izboru pa sodelujejo tudi občani.
Nejc Pižmoht iz Radeč izdeluje unikaten nakit iz lesa.
Simpatični Radečan je bil eden od 18 razstavljavcev na dvorišču mogočnega renesančnega brežiškega gradu na nedavnem sejmu rokodelskih znanj in grajski tržnici starin, ki so ga prvo soboto v oktobru že enajstič pripravili v Posavskem muzeju Brežice. Da imamo Slovenci znanje in spretnosti, ki jih znamo prepletati tako s tradicijo kot novostmi, in da lahko s pomočjo vsega naštetega nastanejo izjemno lepi, uporabni in inovativni izdelki, je bilo očitno tudi v Brežicah. Med ponudniki je bilo mogoče najti več pletilskih izdelkov.
Rokodelci in zbiratelji
»Že vse življenje pletem, in to moram tudi nekje pokazati. Rada kombiniram različne materiale, tudi blago, čipko, volno. Pogosto pletem kar pred televizijo, sploh če lahko kakšno oddajo samo poslušam. Zakaj bi izgubljala čas,« se nasmehne Dolenjka Miranda Seničar. Najbolj je zadovoljna, če lahko materialu, ki bi ga sicer zavrgli, vlije novo vsebino in uporabnost.
Še kako uporabni so tudi izdelki izpod rok Belokranjke Tatjane Flajnik, ki ustvarja iz 100-odstotne ovčje volne. Odeje, nogavice, rokavice, copatki iz naravnih materialov imajo številne prednosti, predvsem pa to, da grejejo in zaradi prijetne grobosti tudi masirajo.
Direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj z mladim kovačem Lovrom Jurečičem FOTOgrafije: Tanja Jakše Gazvoda
»Začela sem pred slabim desetletjem, ko sem ostala brez službe. Znanje sem imela že od prej, me je pa k tej dejavnosti spodbujal tudi moj brat Boris Grabrijan, ki vodi Krajinski park Kolpa,« je povedala Flajnikova. Kaj vse lahko nastane iz blaga ali volne, je pokazala Mira Žugelj, ki se ob popoldnevih rada prepusti ustvarjanju. Ker je pred desetletjem začela prav z muco, so te danes njeni najljubši izdelki. Gospe iz Kulturnega društva Leskovec pri Krškem so na sejmu ne le razstavljale, ampak tudi prikazale, kako nastaja cvetje iz krep papirja, mladi kovač Lovro Jurečič iz Podbočja, ki nadaljuje staro kovaško družinsko tradicijo, pa je pokazal, kako se izdela nož.
Razstavljavci so poskrbeli, da so bile stojnice prava paša za oči, med njimi so bili Kerinovi iz Krškega, ki imajo družinsko podjetje Ehinaceja za vse. Plod znanja in izkušenj so njihovi izdelki iz zdravilnega ameriškega slamnika, ki ga pridelujejo, iz njega pripravljajo tudi druge izdelke. Kot pravi Božica Kerin, na leto pridelajo okoli 35.000 sadik slamnika, vsako leto pa številnim proizvodom dodajo katerega novega, pri čemer kombinirajo tudi moževo čebelarsko dejavnost. Poleg rokodelcev so se predstavili zbiratelji starega in starin, med njimi na primer Jože Bračun iz Dolenje vasi, ki je svojo zbirateljsko pot začel pred štirimi desetletji s starim orožjem in pohištvom, šlo je tudi za predmete, ki so jih lastniki zavrgli kot neuporabne, sam pa jim je z malo truda dal novo vrednost. Njegov dom je bil hitro pretesen za vse starine, zato jih je precej prodal, še več pa podaril.
Na stojnici so se predstavili člani Društva zbirateljev Verigar iz Brežic.
Stojnice so bile prava paša za oči.
»To je prva slovenska dopisnica, ki nosi tudi žig Brežic iz leta 1886,« pravi Gregor Avsec, tajnik društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1975, s svojimi aktivnostmi pa se člani tvorno vključujejo v družbeno življenje v občini. Na sejmu so se spomnili tudi na nedavno preminulega aktivnega člana verigarjev Franja B. Gregla. »Gospod Gregl se je vedno udeleževal takšnih dogodkov, iz časopisov je redno izrezoval vse zapise o krajih in ljudeh iz občine Brežice in Posavja, te izrezke pa vsak teden prinašal v naš muzej,« je ob tem dejala Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice, ki pa je hvaležna tudi Greglovemu bratu Matjažu Filipiču, ki je muzeju daroval precej predmetov iz njegove bogate zbirke. Sicer pa se posavski muzej aktivno vključuje v družbeno življenje ne le občine Brežice, ampak celotnega Posavja. Ena izmed aktivnosti je izbor 21 muzejskih zvezd posavske dediščine, gre za predmete, ki odsevajo dediščino Posavja, pri izboru pa sodelujejo tudi občani.
