Iz šole nastaja Hiša kranjske čebele

Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila evropska sredstva za projekt Središče inovativnih tehnologij (ApiLab) – Hiša kranjske čebele, ki ga Občina Ivančna Gorica ureja v nekdanji šoli iz leta 1906, v starem mestnem jedru Višnje Gore. Za nekaj manj kot 3,5 milijona evrov vredno naložbo bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval skoraj dva milijona evrov. V okviru projekta bo Občina Ivančna Gorica v Višnji Gori, kjer je v letu 2018 ob prvem svetovnem dnevu čebel potekalo odkritje spomenika kranjski čebeli, obnovila staro šolo v sodobno središče inovativnih tehnologij. To bo namenjeno sodelovanju zgodovinske in kulturne dediščine kranjske čebele in visokotehnoloških inovativnih rešitev.

Pri projektu občina sodeluje s Čebelarsko zvezo Slovenije pri pripravi vsebin. Kranjska čebela ima namreč med čebelarji prav posebno mesto, čebelarji iz Višnje Gore pa so jo v drugi polovici 19. stoletja ponesli v svet. »Kranjska čebela, ki jo imenujemo tudi kranjica ali sivka, je dobila ime po deželi Kranjski, v katero je spadalo tudi območje današnje Dolenjske,« je povedal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. »Na tem območju se je skozi evolucijo kranjska čebela ustalila. Slovenski čebelarji smo nanjo upravičeno ponosni, saj jo odlikujeta mirnost in pridnost, prav zaradi njenih dobrih lastnosti pa je priljubljena po vsem svetu. Za njeno prepoznavnost in ugled so najbolj zaslužni čebelarji družine Rothschütz iz Višnje Gore, zato radi pravimo, da je to tudi rojstni kraj kranjske čebele. Na nas je, da jo zaščitimo in ponosno povemo svetu, od kod izvira, preden to stori kdo drug.«



S pospeševanjem čebelarjenja v tedanjih avstrijskih deželah so se v 19. in na prelomu v 20. stoletje ukvarjale kmetijske družbe, in ker te za čebelarstvo niso imele posebnega posluha, so se čebelarji poskušali organizirati sami. Pri nas so delovali čebelarji družine Rothschütz, ki imajo največ zaslug za tedanji napredek našega čebelarstva in za priznanje kranjske čebele. Prav baron Emil Rothschütz, ki je 1868. v Podsmreki pri Višnji Gori ustanovil Kranjski trgovski čebelnjak in se širokopotezno lotil trgovine s čebelami, je bil eden izmed treh pobudnikov ustanovitve močne organizacije, ki je izdajala tudi svoje strokovno glasilo.

»Središče inovativnih tehnologij ApiLab bo s svojo sodobno infrastrukturo namenjeno dvigu kompetenc malih in srednjih podjetij v lokalni skupnosti, regiji in širše,« so povedali na občini Ivančna Gorica. »Omogočalo jim bo dostop do sodobnih tehnoloških rešitev v fazi zasnove, razvoja, promocije in trženja svojega produkta in ustvarjalo povezave med podjetniki, ki iščejo rešitve, in institucijami, ki jih ponujajo. Vsebine, ki jih bo ApiLab naslavljal, bodo digitalna transformacija, krožno gospodarstvo in kreativnost, povezana z zelenimi tehnologijami.« Hiša kranjske čebele pa bo tudi prostor, ki bo namenjen interaktivnemu doživetju pri spoznavanju pomena čebel za naravo, življenje in obstoj. Vključeval bo prostore za predstavitev kranjske čebele, njenega bivalnega okolja in koristi čebeljih izdelkov na sodoben način s pomočjo virtualne družine Rothschütz iz bližnjega gradu Podsmreka. V spodnjem delu bosta kavarna – medarna in trgovina, kjer bodo na voljo izdelki iz medu oziroma drugi izdelki. V neposredni bližini je tudi učni čebelnjak s parkom medovitih rastlin. V okviru Hiše kranjske čebele bodo potekali delavnice in izobraževanja, namenjeni ozaveščanju o pomenu čebel. Za vse tiste, ki se bodo v Hiši čebel usposabljali ali se udeležili večdnevnih delavnic, so na vrhu stavbe predvidene tudi inovativne prenočitvene zmogljivosti v obliki satovja.



Projekt se preveša v zadnjo fazo, odprtje Hiše kranjske čebele s središčem inovativnih tehnologij ApiLab pa je predvideno septembra letos.