Iz štirih parov rabljenih hlač ena jakna (FOTO)

Naključno sem po dolgem času spet srečal slikarko Meto Jarc iz Šentvida pri Lukovici. »Zdaj delam v socialnem podjetju Verjamem vate v Domžalah, kjer imamo dnevni center za mlade z zmerno motnjo v telesnem in duševnem razvoju in second hand trgovino. Pridi pogledat.«

Začetek zgodbe sega v leto 2014, ko sta se srečali Vesna Goršek in Alenka Žnidarič, obe materi otroka s posebnimi potrebami, in skupaj pomislili, da bi odprli delavnico, trgovinico, nekakšen podjetno-učni center za mlade s posebnimi potrebami.
Vesna, ekonomistka in podjetnica, in Alenka, trgovka z modnim butikom, sta hitro dobili idejo, da bi zbirali in prodajali rabljena oblačila in odprli tako imenovano second hand trgovino, ki jih je po zahodnih mestih vse polno in tudi pri nas postajajo vse bolj priljubljene. Pa vendarle malo drugačno.

Radi podarijo rabljena oblačila

Januarja 2014 sta tako ustanovili Društvo Verjamem vate s statusom socialnega podjetja, katerega poslanstvo je socialno in delovno vključevanje mladih ljudi s posebnimi potrebami v lokalno okolje. Po začetni zadržanosti so jih občani kmalu sprejeli in zdaj z veseljem donirajo rabljena oblačila, ki jih ne potrebujejo več. Ker v društvu sledijo principu, da nič ne sme v nič, pod blagovno znamko LUP izdelujejo unikatna reciklirana oblačila iz rabljenih kosov džinsa.

»Danes v trgovini delamo tri šivilje, jaz delam unikatna oblačila, sodelavki pa unikatne dodatke za dom. Mladi z motnjo v razvoju izdelujejo unikaten darilni program z eno od mentoric,« pove šivilja Meta Podgoršek. »Najprej moramo oblačila oprati, jih razparati in razrezati, da dobimo uporabne kose. Nato jih ukrojimo in sešijemo nove, unikatne. Tako reciklirano oblačilo nastane iz več kosov džinsa. Za izdelavo jakne razparamo in razrežemo štiri pare hlač, za torbo ali nahrbtnik so dovolj ene.«
Recikliranje oziroma predelava že rabljenega se sliši privlačno, ekološko, trajnostno ..., a stvar v bistvu ni tako preprosta. Cene hlač in jaken se zaradi zahtevne, manufakturne, neserijske proizvodnje približajo cenam unikatnih oblačil iz novega blaga.

»Žal pa za zdaj le peščica slovenskih potrošnikov takšni obliki ekološke potrošnje pripisuje večji pomen,« opozarja direktorica podjetja Vesna Goršek in dodaja, da se je treba zavedati, da je celoten postopek izdelave oblačil še veliko zahtevnejši kot pri izdelavi oblačil iz novega blaga.

Perejo, sortirajo, zlagajo

Dodano vrednost v delovnem procesu izdelave recikliranih oblačil predstavljajo mladi s posebnimi potrebami, ki so vključeni v različne faze dela.

»Vključevanje mladih s posebnimi potrebami v delovni proces je zahtevno opravilo, ki zahteva veliko energije in zlasti potrpljenja ter razumevanja,« poudari direktorica, ki se za tovrstno delo neprestano dodatno izobražuje.

Danes dela v trgovini sedem varovancev: Urban, Maša, Meta, Jaka, Gregor, Lan in Laura. Delovna inštruktorica Joži Kuhar je prepričana, da jim je uspelo ustvariti izjemno delovno okolje za socializacijo in vključevanje mladih s posebnimi potrebami v delovni proces. »Še sama sem presenečena nad napredkom. Zanje imamo poseben program dela tako za bivanje v dnevnem centru kot tudi za delovno okolje v Naši trgovin'ci.«

Šivilja Podgorškova pravi, da varovanci sprejemajo rabljena oblačila, jih operejo, sortirajo in zložijo. »Ukrojimo in sešijemo jih šivilje. Nato jih oni zložijo na police in obesijo na obešalnike.«

Kot je za konec povedala direktorica, vsega tega brez dobrega sodelovanja z Občino Domžale, ki daje 80 odstotkov sredstev, ne bi bilo. Društvo je postalo zgleden primer socialnega podjetništva in vključevanja mladih s posebnimi potrebami v delovni proces. Ta temelji na najsodobnejši doktrini socializacije ter delovne vključenosti ljudi s posebnimi potrebami, ki predvideva delovanje dnevnih centrov v manjših lokalnih skupnostih.