Iz stranišč ne smrdi zaradi Josefa Ressla

ŠENTJERNEJ – Čeprav je izumitelj in gozdarski inženir Josef Ressel po rodu Čeh, ga imamo tudi Slovenci za svojega. Živel in delal je namreč v Kostanjevici na Krki in Šentjerneju, sploh pa je znano, da je prav na reki Krki preizkušal ladijski vijak. Ker bo prihodnje leto minilo 200 let od njegovih prvih poskusov z ladijskim vijakom na Krki pri mostu v Mršeči vasi, ki je nekako na pol poti med Dobravo in Kostanjevico na Krki, na območju Resslovih poskusov, so v Kulturnem etnološkem društvu Gallus Bartholomaeus pripravili predlog, da bi prihodnje leto razglasili za Resslovo leto. Praznovali ga ne bi le v občini Šentjernej, temveč po vsej državi, zato so Šentjernejčani pobudo naslovili tudi na državni svet.

Ob boku Tesle in Arhimeda

»Ressel s svojimi izumi ni zaznamoval le slovenske zgodovine, temveč tudi svetovno, zato ga upravičeno imenujemo epohalni izumitelj, strokovna javnost pa ga uvršča ob bok svetovnim velikanom, kot so Tesla, Arhimed in drugi. Resda je njegov ladijski vijak najbolj znan izum, a podpisal se je še pod kup drugih. Njegov patent je na primer sifon, zaradi katerega iz stranišč ne smrdi, pa kroglični ležaj, tudi pri gradnjah železnih mostov je delal inovacije,« je del Resslovih zaslug za razvoj človeštva navedel Stane Bregar, predsednik omenjenega društva.

Znano je, da je Ressel služboval v Motovunu v Istri na Hrvaškem, od tam pa je prišel v Kostanjevico na Krki, kjer je med drugim postavil temelje gozdarstva. Med letoma 1817 in 1820 je živel v kartuziji Pleterje, kjer je skrbel za pleterske gozdove, kartiral je tudi Krakovski gozd, v tistem času pa so les iz tega vozili v Trst za ladjedelništvo in vojaške namene. »Dunajski arhiv je na spletu objavil vojaške karte iz tistega obdobja, ki odkrivajo, da je bil že v tistem času v Mršeči vasi most, ki so ga uporabljali tudi za transport lesa, in ta je bil eden prvih na Krki, mosta sta bila le v Kostanjevici in na Otočcu, tam je bil dvižni.

Začasni most stoji že pet let

Zdaj v Mršeči vasi že več kot pet let oba bregova reke Krke povezuje viseči montažni most Slovenske vojske. Šlo je za začasno rešitev, ker je starega lesenega načel zob časa, usodne poškodbe pa so mu prizadejale poplave, a ta začasna rešitev še kar traja. Veliko debat je bilo, kakšen naj bo nov most, oblikovale so se celo civilne iniciative, razprave, ali naj bo lesen ali betonski, pa so razdvajale domačine. No, zdaj je jasno, da bo jeklen, to so potrdili tudi občinski svetniki. Izdelava idejne zasnove sodobnega železnega mostu, ki bo osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja, je v zaključni fazi, za most je celo izbrano ime, seveda ga bodo poimenovali po izumitelju ladijskega vijaka Resslu, le denarja zanj občina nima, vrednost pa je ocenjena na milijon evrov in pol.


Ima pa idejo, kako do denarja, Kulturno etnološko društvo Gallus Bartholomaeus. »Resslov most lahko zgradimo kot mednarodni spomenik petih držav; Češke, Avstrije, Slovenije, Italije in Hrvaške, kjer je Ressel deloval in ga imajo za svojega. Priložnosti, ki jo ponuja Resslovo leto 2020 za pridobitev finančnih virov za gradnjo novega mostu, ne smemo zapraviti. Most je v praktičnem in simbolnem pomenu močan atribut povezovanja, zato so naša upravičena pričakovanja, da lahko s povezovanjem v prihodnjem letu uresničimo našo željo in potrebo po Resslovem mostu,« je optimističen Bregar.

Ali bodo v občini Šentjernej leto 2020 razglasili za Resslovo leto, bo znano jutri, Bregar pa predlaga, da bi skupaj z društvi, javnimi zavodi, gospodarskimi družbami in posamezniki osvetlili življenje in delo tega izumitelja s prireditvami in dogodki, ki bodo razporejeni skozi vse leto. Prav tako razmišljajo o postavitvi stalne razstave o Josefu Resslu, seveda s pomočjo Tehniškega muzeja Slovenije ter profesorja umetnostne zgodovine in doktorja zgodovinskih znanosti dr. Sandija Sitarja, občina pa se je že odzvala na pobudo in se kot nosilka v projektu LAS Dolenjske in Bele krajine aktivno vključila v pridobivanje denarja Evropske unije v projektu Pot ladijskega vijaka, ki bo pohodnike, kolesarje in konjenike vodila od Pleterja do Krakovskega gozda.
Ressel je umrl pri 64 letih v Ljubljani, na poti iz Trsta na Dunaj. Pokopan je na Navju.