Iz zasnežene zime v poplavno pomlad

LJUBLJANA – Pust je že zdavnaj mimo, vendar zime ni odgnal, mraz ne popušča, ravno nasprotno: danes naj bi bil najhladnejši dan v tej zimi. Na Dolenjskem in Štajerskem je v ponedeljek zvečer in v torkovem jutru snežilo, temperature so krepko pod lediščem, občutek mraza je zaradi vetra še hujši. Do vključno četrtka, ko bomo vstopili v meteorološko pomlad, bo predvsem zjutraj zelo mrzlo, tudi čez dan bo temperatura v notranjosti vztrajala pod lediščem. Podobno mrzlo vreme v zadnjih dnevih februarja in prvih dnevih marca nastopi nekajkrat na stoletje, pri nas je bilo tako leta 2005: 1. marca je bilo v Ljubljani –14,1 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu –23,9 in v Babnem Polju kar –30. V četrtek čez dan se bo od juga pooblačilo, napovedujejo meteorologi: do večera bo zahod in jug države zajelo rahlo sneženje, snežilo bo tudi ob morju. Nekoliko višje temperature pričakujemo v petek.

Ekstremna pomlad

In potem? Potem se bo počasi vendarle začela pomlad. Toplejših dni se bo zlasti po tem nekajdnevnem obdobju za ta letni čas izjemno nizkih temperatur razveselil marsikdo, ki mu gre zima že pošteno na živce. Toda začetek pomladi v Evropi ne bo romantičen, vsaj če gre verjeti meteorologom vremenskega portala Accuweather: poleg višjih temperatur naj bi s sabo prinesel ekstremno vreme z nevihtami, močnimi vetrovi in nalivi, ki bodo zakrivili obsežne poplave, so opozorili meteorologi – možnosti poplav so zlasti velike od Alp do Balkana, svarijo, na tem območju pa je tudi Slovenija.


V Alpah naj bi marca še snežilo, aprila le še v najvišjih predelih, v nižinah bo dež. Ta, ki bo pogosto obilen in naj bi vztrajal več dni skupaj, bo v kombinaciji s talečim se snegom višal tveganje poplav, je dejal meteorolog Alan Reppert in opozoril, da bodo kmetje le težko obdelovali njive, čas setve se bo zamaknil. Poplave bodo s sabo prinesle tveganje zemeljskih plazov in udorov. Na zahodu Evrope bo drugače, tam naj bi bila pomlad sušna in topla, celo z nadpovprečno visokimi temperaturami.

Hitra odjuga bi napolnila struge

A vrnimo se v naše kraje, kjer okoli sedem odstotkov prebivalstva (157.600 ljudi) živi na območju poplavljanja. Medtem ko je bila v prvem delu zime zabeležena podpovprečna količina dežja in snega na Balkanu, se ob koncu zime pričakuje pojav neviht in obilnega deževja, ki se bo nadaljevalo tudi v spomladanskih mesecih, so sporočili meteorologi omenjenega spletnega portala. Ti so že nekajkrat zadeli napoved, zadnjikrat je bila denimo zanesljiva njihova napoved letošnje zime, ki je bila v prvem delu toplejša, sneg in mraz pa sta udarila v drugem delu. Vodnatost slovenskih rek je prav zaradi toplejšega prvega dela zime v tem letnem času dobra, saj ni bilo za zimo značilne suše (reke v večjem delu države imajo srednje pretoke), morebitne spomladanske poplave pa so odvisne od padavinskega vzorca in seveda tudi taljenja snega.


»Res je, da je vremenski portal dobro zadel letošnjo zimo, toda to še ni zagotovilo, da bo pravilna tudi napoved za letošnjo pomlad,« pa nam je povedal hidrolog z Agencije RS za okolje (Arso) Janez Polajnar. Dejstvo, ki govori v prid napovedi, je, da imamo tudi v nižinah veliko snega, ki bi se ob hitri odjugi hitro talil in napolnil rečne struge, pravi hidrolog Polajnar in dodaja, da v prihodnjih 15 dnevih ni pričakovati take napovedi. »Silovite odjuge ni videti. Od petka pa bo res toplejše vreme, temperature bodo primerne letnemu času, tudi padavine bodo,« pravi naš sogovornik.