Letos umrlo že 13 Slovencev, zato izberite sebe, ne alkohola

Alkohol je eden od glavnih dejavnikov tveganja za udeležbo v prometnih nesrečah. Letos so do 15. oktobra opiti vozniki povzročili 1190 nesreč oziroma za en odstotek več kot v enakem obdobju lani. Umrlo je 13 udeležencev, kar je dva manj kot v enakem obdobju lani, a hkrati za polovico manj kot v 2020.

November, še posebno okoli martinovega, je znan po pokušanju, pitju in prekomernem pitju alkohola. V akciji Slovenija piha 0,0 – Izberi sebe, ne alkohola, ki se bo začela 4. in bo trajala do 11. novembra, bodo ministrstvo za zdravje, policija in Agencija za varnost prometa ozaveščali o pasteh prekomernega pitja alkohola. Ob tem sporočajo, da alkohol ne spada za volan, voznike pa nagovarjajo, naj v času, ko ne bodo trezni, ključe vozila prepustijo drugim ali si zagotovijo varen prevoz.

Širši odnos naše družbe

Alkohol deluje opojno, povzroča zasvojenost, škoduje zdravju in je eden glavnih dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni. Širši odnos naše družbe do pitja alkohola se odraža tudi v veliki toleranci do prisotnosti alkohola v prometu. Alkohol je eden od glavnih dejavnikov tveganja za udeležbo v prometnih nezgodah, tudi pri pešcih in kolesarjih, saj je po podatkih policije okrog 10 odstotkov vseh prometnih nesreč povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola oziroma skoraj četrtina tistih s smrtnim izidom. Verjetnost povzročitve prometne nesreče se v primerjavi s treznim voznikom poveča za od 3- do 6-krat.

Leta 2023 so bili povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola odgovorni za 1507 prometnih nesreč, pri čemer je umrlo 21 udeležencev oziroma za 24 odstotkov več kot leta 2022 (17).

Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola letos znaša 0,67 mg/l izdihanega zraka – zakonsko je za običajne voznike dovoljena stopnja alkohola 0,24 mg/l. Med vzroki za prometne nesreče s smrtnim izidom, ki so jih povzročili opiti vozniki, so neprilagojena hitrost, nepravilna smer vožnje, nepravilno prehitevanje in drugo. Največ alkoholiziranih povzročiteljev je po podatkih agencije starih od 25 do 34 let.

Letos je 11 mladostnikov, starih od 15 do 17 let, pod vplivom alkohola povzročilo prometno nesrečo in dve hudi telesni poškodbi. Najmlajša smrtna žrtev je bil 14-letni motorist, ki je prometno nesrečo tudi povzročil in je imel v krvi 1,47 promila.

Akcija policistov

Policisti bodo v ponedeljek začeli akcijo in bodo ves teden poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov ter preverjali vsebnost alkohola v izdihanem zraku. Zaradi opitih voznikov je letos umrlo 13 udeležencev v cestnem prometu.

Kršitelje čaka kazen v skladu s predpisi, vozniki, ki bodo napihali 0,0, pa bodo prejeli letak z možnostjo pridobitve vstopnice za tradicionalni koncert Policijskega orkestra z gostom Bojanom Cvjetićaninom, ki bo 4. decembra v Kinu Šiška.

Sankcije za vožnjo pod vplivom alkohola po zakonu o pravilih cestnega prometa so:

• globa od 300 do 1200 evrov,

• vozniku se poleg globe izreče od 4 do 18 kazenskih točk (višina globe in število kazenskih točk sta odvisna od stopnje alkoholiziranosti),

• prepoved vožnje motornega vozila,

• začasen odvzem vozniškega dovoljenja,

• pridržanje voznika za od najmanj 6 ur do največ 12 ur.

Vozniku, ki ima več kot 0,52 mg/l alkohola v izdihanem zraku ali 1,10 gr/kg krvi, se poleg globe izreče tudi 18 kazenskih točk. Enaka sankcija velja za voznike, ki na zahtevo policista odklonijo preizkus ali strokovni pregled ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi v organizmu.