Izbrali smo naj pirh Slovenskih novic (FOTO)
Včeraj se je s svečanim ocenjevanjem sklenil še 28. nagradni natečaj, imenovan Naj pirhi Slovenskih novic. Tako kot na prvem leta 1993 je ocenjevalno komisijo vodil priznani etnolog Janez Bogataj. Med množico pirhov je prispelo tudi lepo število izstopajočih: razstavljeni so bili namreč tudi takšni, ki so od gledalca zahtevali premislek, občudovanje, odobravanje, pohvalo.
{embed_foto}1678196{/embed_foto
}
Bili so takšni, ki so najbolje predstavili, kaj v resnici pomeni – manj je več; ki so motive izbrskali iz naše dediščine ter bili povrhu tehnološko dovršeni in ustrezno narejeni; nekateri pa so bili tudi takšni, da je tista otročjost in igrivost prav sijala iz njih, kar je vse prisotne navdalo z utemeljenim upanjem, da gre barvanje velikonočnih jajc še vedno iz roda v rod ter da ima v naši družbi še kako lepo število naslednikov ter prihodnost. Ker je evropsko prvenstvo v nogometu vse bližje, so v kategoriji sodobna ustvarjalnost prišli pred komisijo celo pirhi v obliki nogometnega igrišča. Bogataj je bil vidno navdušen: »Genialno! V duhu časa!
Še najslabši pirhi nosijo v sebi dovolj pozitivnih sestavin, ki dajo posamezniku misliti, ki ga navdajajo z občutkom za tradicijo, njenim negovanjem.
Pa saj ne morem verjeti, v resnici sem pričakoval, da ga ni naredila ženska roka.« Pa ga je: Boža Rus ji je ime! Ki v svoji kategoriji sicer ni slavila, a je tako kot preostali nagrajenci prejela nagrado v obliki darilnega bona Zlatarne Celje. Zanimivo, da je najboljše tudi leta 1993 nagradila Zlatarna Celje.
Razglasitev najlepših
Potem je končno prišla razglasitev najlepših pirhov, trenutek, na katerega smo čakali, in ko je lahko Bojan Budja, odgovorni urednik Dela in Slovenskih novic, le še iskreno čestital najboljšim v vseh treh kategorijah. Izvedeli smo, da je prvo nagrado v kategoriji kulturna dediščina osvojila Erika Bohinc iz Lesc, v kategoriji sodobna ustvarjalnost je ocenjevalce najbolj navdušil pirh Helene Zorenč iz Bistrice ob Sotli, v kategoriji otroška ustvarjalnost pa je največji potencial predstavila 12-letna Danaja Granda iz vasice Slomi, ki leži v dornavski občini.
Letošnji nagrajenci
Kulturna dediščina: 1. Erika Bohinc, Lesce; 2. Svetlana Conti Padao, Škocjan; 3. Miša Arh, Ljubljana
Sodobna ustvarjalnost: 1. Helena Zorenč, Bistrica ob Sotli; 2. Franc Kerč, Domžale; 3. Boža Rus, Ljubljana
Otroška sodobna ustvarjalnost: 1. Danaja Granda, Slomi; 2. Ela Hojnik, Sp. Prapreče; 3. Metka Čebavs, Brezje
Sklepne misli so pripadle Janezu Bogataju, ki je poudaril, da je bistvo pri praznovanju velike noči ravno v tem, da so ena od poglavitnih pojavnih oblik tega praznika prav pirhi. »In prav z njihovo pomočjo lahko opazimo, kako dinamično se je ta nepogrešljivi velikonočni element spreminjal skozi čas.« Pred naslednjim stavkom je Bogataj zavzdihnil: »Res pa je, bolj ko gremo v preteklost, bolj lahko vidimo, da so bile te spremembe včasih počasnejše ter da živimo danes res v nekem napetem vzdušju norenja in hitenja ter da so prav zato vse te spremembe še toliko večje.«
Zlatarna Celje nagrajuje
1. nagrada – darilni bon Zlatarne Celje v vrednosti 100 evrov; 2. nagrada – darilni bon Zlatarne Celje v vrednosti 60 evrov; 3. nagrada – darilni bon Zlatarne Celje v vrednosti 40 evrov (velja za vse tri kategorije).
Ustvarimo si praznik
V tistem pa smo se spomnili njegovih lanskih besed: »Skozi sito zgodovine je resda marsikaj ušlo, nekaj se je pa le obdržalo, velika noč!« Natečaju Slovenskih novic za najlepši pirh je Bogataj tudi zato zelo naklonjen. »Še posebno mi je všeč, da dobimo vsako leto nekaj zelo inovativnih izdelkov, ki so lahko tehnološko in likovno zelo dobri, lahko pa tudi slabi. A nekaj je treba vedeti: še najslabši pirhi nosijo v sebi dovolj pozitivnih sestavin, ki dajo posamezniku misliti, ki ga navdajajo z občutkom za tradicijo, njenim negovanjem …«
Da se z vsakim pirhom, ki ga pobarvamo, zgodi nekaj na las podobnega, nekaj, kar so podobno počeli že naši predniki in predniki prednikov? »Zagotovo!« je dodal Bogataj ter postregel s pregovorom, da ni pomembno kopirati, ampak kapirati, razumeti. »Zame je bistveno, da dediščina naših prednikov navdihuje tudi današnje ljudi ter da je v času potrošništva še vedno dovolj takšnih, ki raje ustvarjajo ter se krčevito borijo proti temu, da bi odšli v trgovino po že izdelan praznik. To bi bilo namreč zelo slabo. Zato takšen natečaj gotovo pozitivno vpliva na ljudi in jih prepričuje, da vsega na tem svetu le ni treba kupiti, da si moramo praznik ustvariti sami.«
