Izdelala mizo, s katere ne padajo barvice

V Sloveniji je, verjeli ali ne, več kot 100.000 samozaposlenih, samostojnih podjetnikov, oblikovalcev, umetnikov, umetnih obrtnikov, ki si služijo kruh direktno na trgu. Se pravi tako, da živijo od tistega, kar sami ustvarijo in prodajo.

Ena takih je oblikovalka Neža Uran, ki pravi, da je že od malega rada risala in slikala. Pozneje, na akademiji za likovno umetnost, pa je gnetla glino in oblikovala s steklom.

»Potem sem spoznala les, njegovo toplino, obnovljivost, ekologijo. Pri oblikovanju mi je zelo pomembno, da delam z materialom, ki je lokalno prisoten in ga ni treba uvažati iz Kitajske. Da je od gozda do žage in delavnice čim krajša pot. Poleg tega moja družina po babici izvira iz Gorenjega Jezera na Notranjskem. Bili so gozdarji, lesarji, to imam očitno v sebi,« pripoveduje 34-letnica.

Kot samostojna oblikovalka dela za različna podjetja, od oblikovanja do grafike, in unikatno pohištvo, ki ga ustvarja pod blagovno znamko Lepú, kot se reče lepo po notranjsko, s tistim dolgim ujem na koncu.


Nežo smo srečali na lanskem pohištvenem sejmu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer je skupaj z mizarjem Klemnom Udovičem iz Cerknice predstavila svojo pisalno mizico Puhi. Slednja nas je pritegnila zato, ker je delovala, kot bi jo našli na podstrešju pri babici. Z okroglimi vogali in nad dva centimetra visokim lesenim robom okoli bi jo umestili v petdeseta leta prejšnjega stoletja.

»Puhi je ime moji prijateljici, ilustratorki Taji, ki si je zaželela mizo. Rekla je, da bi rada takšno, enostavno. Malo sem pomislila in jo oblikovala zanjo. Zakaj rob? Običajno ima na mizi vse polno barvic in papirja, in vse ji leti po tleh. Tako pa vse ostane gor.«
Plošča mize lahko ostane lesena, lahko pa je v pastelni, denimo svetlo modri ali zeleni barvi. Miza je lani pristala med top 5 idejami sejma.

Na enem prejšnjih je na ogled postavila stol Pero. »Gre za oblazinjen stol, še vedno lesen, a zelo udoben, tako da je nekaj vmes«, malce pogledala v preteklost, kakih 60 let nazaj. Takrat je bilo popularno prav tako, recimo temu, pol leseno oblazinjeno pohištvo.

Polfotelj Pero je posebno zanimiv. Nanj ali bolje vanj se usedemo kot v lupino, pa nima okroglin, ampak je sestavljen iz spojenih plošč. »Pri sestavljanju je bila potrebna velika natančnost, saj se pri vsakem spoju napake hudo seštevajo,« pravi Neža. No, polfotelj je izdelal mizar Peter Godeša iz Žerovnice.

»Delujem tako, da moje zamisli izdelajo različni obrtniki,« poudarja Uranova in dodaja, da ji je zelo pomembno, kako se ujame z izvajalcem. Sicer je bil tudi polfotelj Pero na pohištvenem sejmu Ambient v Ljubljani leta 2017 izbran med top 5 izdelkov. V utemeljitvi so člani strokovne komisije zapisali: Udoben, kakovosten, lepo oblikovan polfotelj, z veliko svežine in rahlim retro priokusom.


Zanimiva je tudi kolekcija stolov in miz FitBull, ki jih je po njeni ideji in izrisu prav tako izdelal Klemen Udovič. Kot že samo ime pove, je pohištvo oglato, robustno, pa vendarle elegantno. Zlasti pa ima eno veliko prednost: »Vsak stol ali miza se da razstaviti, kar pomeni, da če zlomimo nogo ali naslon, lahko naročimo mizarju, naj nam ga izdela, in ga zamenjamo. Vse je sestavljeno z vijaki.«

Nežini izdelki so nekaj posebnega, hkrati pa so uporabni, telesu prilegajoči, kar včasih malce pogrešamo. Zlasti nam njena zgodba pove, kako je tudi pri nas mogoče ustvarjati in sestavljati prav lepe stvari. Prav nič slabše kot čez zahodno in severno mejo, kamor se radi pogosto oziramo.