Izdelali bodo 6 milijonov papirnatih ladjic
Boris Krabonja je karizmatični profesor zgodovine na Srednji ekonomski šoli v Mariboru, ki je znan tudi kot humanitarni delavec, ustanovitelj in predsednik društva UP-ornik. Torej, velik borec za pravice ljudi, ki se borijo za preživetje oziroma so že obupali.
Še posebno pa slovi po ostrem in dolgem jeziku, tudi do politikov, ki se kažejo ali se poskušajo pokazati v njegovi bližini oziroma z denarnimi nakazili UP-orniku mislijo, da bodo lahko kupili njegov molk ali naklonjenost. Krabonja velja tudi za velikega garača na vseh področjih, naj gre za delo, šport, humanitarnost ali boj za soljudi. S tistimi, ki so potrebni pomoči, se poistoveti.
150
organizacij je za zdaj vključenih v akcijo.
V preteklosti je slovel po strokovnih ekskurzijah v Auschwitz. V svoji učilnici na Srednji ekonomski šoli v Mariboru pa je imel tudi obešeno pižamo iz tistega taborišča in velik napis Arbeit macht frei (delo osvobaja). Tudi zato je v šolskem letu 2013/14 zagnal akcijo izdelave šestih milijonov papirnatih ladjic, ki bi predstavljale prav toliko žrtev holokavsta.
Akcija poteka od 29. avgusta do 9. maja, zaključna kulturna prireditev v SNG Maribor pa bi se naj odvila okoli 10. junija 2022.
»Takrat nam jih je uspelo izdelati le 2,4 milijona, ker sem se vmes ustrašil in akcijo ustavil. Letos napake ne bom ponovil in gremo do številke 6 milijonov!« pravi UP-ornik, ki računa na osnovnošolce in dijake z vseh koncev Slovenije. Za zdaj je v akcijo vključenih že 150 organizacij.
Čas je za povezovanje
Namen akcije je poleg opozarjanja na žrtve holokavsta še opozarjanje na vse žrtve genocida in da se ljudje znova začnejo povezovati. »Čas je, da se ljudje odklopijo z družabnih omrežij, sedejo za mizo in začno delati ladjice ter se pogovarjati in povezovati. Kar dejansko že počnejo, saj ladjice dobivamo vsak dan. Od otrok, staršev, dedkov, babic,« pravi Krabonja, ki si želi, da bi jih delali iz starega papirja, ki ga bodo na koncu prodali Surovini za reciklažo.
Akcija poteka od 29. avgusta do 9. maja prihodnje leto, zaključna kulturna prireditev v SNG Maribor pa bi se naj odvila okoli 10. junija. Vse ladjice, ki bodo prispele na naslov Srednje ekonomske šole v Mariboru ali na društvo UP-ornik, bodo pet tednov razstavljene v Kliniki za zdravljenje favšije oziroma v veliki proizvodni hali v Tamu v Mariboru. Za njihove instalacije oziroma umetniške postavitve bodo poskrbeli študentje arhitekture.
Čas je, da se ljudje odklopijo z družabnih omrežij, sedejo za mizo in začno delati ladjice ter se pogovarjati in povezovati.
Najbolj aktivni so v OŠ Draga Kobala Maribor, kjer so v mesecu dni naredili več kot 42.000 ladjic. »Ravnatelj jih osebno vzpodbuja, menda bo najboljši razred zastonj peljal v kino. Vodilni razred jih je v enem mesecu naredil več kot 6000,« pravi Krabonja, ki obenem pove, da imajo ravno osnovnošolci največ težav z izdelavo ladjic, saj se današnje generacije z ročnimi spretnostmi sploh ne ukvarjajo več.
