KAJ NAS ČAKA?

Redna upokojitev pri 40 letih zavarovalne dobe in do leta 2028 60 letih starosti: »Zagotovo pa bo treba delati dlje časa«

Z pokojninsko reformo želi vlada zagotoviti vzdržnost pokojninskega sistema in blaginjo upokojencev ter povrniti zaupanje v pokojninski sistem.
Fotografija: Z pokojninsko reformo želi vlada zagotoviti vzdržnost pokojninskega sistema in blaginjo upokojencev ter povrniti zaupanje v pokojninski sistem. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Z pokojninsko reformo želi vlada zagotoviti vzdržnost pokojninskega sistema in blaginjo upokojencev ter povrniti zaupanje v pokojninski sistem. FOTO: Shutterstock

Vladna stran je s socialnimi partnerji neformalno začela pogovore o izhodiščih za pokojninsko reformo. Z njo želi zagotoviti vzdržnost pokojninskega sistema in blaginjo upokojencev ter povrniti zaupanje v pokojninski sistem. Zagotavlja, da bo za upokojitev zadostovalo 40 let zavarovalne dobe in do leta 2028 60 let starosti, so dejali po pogovoru.

image_alt
Znan je osnutek o pokojninski reformi: kaj ta prinaša?

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je dejal, da želijo pripraviti pokojninski sistem za naslednjih 20 ali 30 let. Pred letom dni so ob predstavitvi takratnih izhodišč za reformo sicer napovedovali, da bo sprejeta do konca letošnjega leta, vendar je Feketija danes zatrdil, da bodo dajali prednost vsebini pred »kakršnim koli rokom, ki smo si ga sami zastavili ali ga je zastavil kdo drug«.

Na ministrstvu so za STA glede upokojitvenih pogojev navedli, da bo starostni pogoj 60 let veljal do leta 2028, potem pa se bo začel zviševati po tri mesece na leto, dokler v letu 2035 ne doseže 62 let in pri tem ostane.

Na vprašanje novinarjev, ali lahko zagotovi, da sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost ne bodo ogrožena, je odgovoril: »To bi pomenilo, da bi moral videti v prihodnost. A časovni vidik tu ni tisti, ki bi ogrozil sredstva iz načrta,« je zagotovil.

Po njegovih besedah niso predvideli drugih virov za financiranje pokojninskega sistema kot te, ki so že opredeljeni v sistemu, torej prispevki. 

»Za dodatne odstotke torej nismo, se pa bomo pogovarjali«

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar je v predstavitvi pogleda delodajalske strani spomnil, da se ne strinjajo s predlogom, da bi se izenačili prispevni stopnji delodajalcev in delojemalcev. Glede na izhodišča bi se prispevna stopnja delodajalcev namreč zvišala. »Za dodatne odstotke torej nismo, se pa bomo pogovarjali,« je zatrdil.

image_alt
Komentar Mateja Lahovnika: Izjemne pokojnine

»Zagotovo pa bo treba na nek način delati dlje časa, ker tudi kasneje vstopamo na trg dela,« je spomnil.

Aljoša Čeč iz vrst sindikatov je prvi odziv sindikatov na izhodišča, ki jih je vlada sprejela 24. aprila, napovedal za takrat, ko jih bodo obravnavali na svojih organih. Z vsebinskega vidika je izpostavil, da je za sindikate cilj doseči, da odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove znaša 70 odstotkov.

 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije