POLEMIKA O FINANCIRANJU JAVNEGA SEKTORJA

Izjava šefa NLB, ki je razburila del javnosti: »Javni uslužbenci ne prispevajo v javno blagajno«

Šef naše največje banke Blaž Brodnjak je pojasnil delovanje javne blagajne tistim, ki mislijo, da denar za bohotno javno upravo raste v bankomatu.
Fotografija: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB. FOTO: Voranc Vogel
Odpri galerijo
Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB. FOTO: Voranc Vogel

Izjava predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka podkastu je v delu javnosti sprožila burne odzive. Med pogovorom je namreč med drugim dejal, da javni uslužbenci ne prispevajo v javno blagajno, saj se financirajo iz iste javne blagajne.

Brodnjak, eden najvidnejših bančnikov v regiji, je v pogovoru za Aidejo izpostavil pogled na vlogo javnega sektorja v fiskalnem sistemu. Dejal je: »V Sloveniji je v zadnjih 15 letih 25 tisoč več javnih uslužbencev. Oni trdijo, da so davkoplačevalci. Ampak kako javna blagajna funkcionira? Oni vzamejo iz javne blagajne, plačajo davke in prispevke, zadržijo neto. Kdo pa plača v to javno blagajno? Oni v javno blagajno ne plačajo nič.«

S tem je Brodnjak jasno namignil, da javni uslužbenci – ker so plačani iz javnih sredstev – zgolj vračajo denar v sistem, iz katerega so ga prejeli, ne pa da bi ga »ustvarjali«.

Za prikaz vsebine in boljšo uporabniško izkušnjo prosimo, da omogočite piškotke družabnih omrežij.

Tik pred objavo izseka iz podkasta je NLB razkrila letno poročilo za leto 2024, iz katerega izhaja, da je Brodnjak prvič v karieri presegel mejo milijon evrov bruto letnih prihodkov. Natančneje, njegova bruto plača je znašala 1,012 milijona evrov, pri čemer je variabilni del znašal 241 tisoč evrov, pišejo Finance, ki med drugim razkrivajo tudi lanske zaslužke preostalih članov uprave NLB. Po oceni Financ Brodnjakov neto zaslužek v letu 2024 po vseh davkih in prispevkih znaša okoli pol milijona evrov. 

Brez javnega sektorja država ne deluje

Veliko komentatorjev pod objavo odlomka se je postavilo v bran zaposlenim v javnem sektorju in zavrnilo logiko, da so neto prejemki teh ljudi zgolj prenakazan denar. Eden od odzivov je poudaril, da javni uslužbenci – zdravniki, učitelji, policisti – prispevajo v blagajno ne le z delom, ampak tudi z davki, obenem pa opravljajo storitve, brez katerih država ne bi mogla delovati. »Naj poskusi živeti brez javnih storitev,« je še dodal. Drug uporabnik je Brodnjaku postavil vrsto retoričnih vprašanj: »Kdo je njega učil v šoli? Kam gre, ko je bolan? Kdo mu bo menjaval plenice v DSO?« Mnogi so ob tem opomnili tudi na zgodovino NLB in vlogo države pri njenem preživetju: »Kdo je desetletja vzdrževal NLB? Kdo je saniral bančne luknje? Tudi z denarjem teh istih učiteljev, policistov, zdravnikov.«

Da ima Brodnjak popolnoma prav, ko se sprašuje, zakaj ima Slovenija ob vsej digitalizaciji danes 25 tisoč javnih uslužbencev več kot pred leti, pa pravijo drugi. Eden od njih je podal sledečo primerjavo: »Očitno ne razumete kaj je hotel povedati, lahko pa naredite primerjavo z kakšno drugo državo ali mestom... Naprimer New York: 1. ima enega župana, 2. ima 8.390.000 prebivalcev, 3. ima 5 četrti od katerih je vsaka tudi okrožje, 4. New York City Council je enodomni organ, sestavljen iz 51 članov sveta. SLOVENIJA: 1. v SLO imamo več kot 210 občin (niti ne vem točnega števila), 2. v SLO imamo torej več kot 210 županov od katerih ima vsak svoj pridružen trop aparatčikov, ki so vsi očitno dobro plačani, In ja zadel je bistvo kar je povedal v Sloveniji se na davkoplačevalskim denar napaja veliko ljudi ki ne naredijo skoraj nicesar!«

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?


Potrjujem vse Sprejmem nujne Več informacij