To je izjemno slovensko najdišče, ki je v marsičem še skrivnostno (FOTO)
Še danes, ko kmetje ob Krki med vasema Dobrava pri Škocjanu in Drama orjejo njive, na površje prihajajo različni ostanki preteklosti, arheoloških najdb, največ je opek, pa tudi kak železni predmet, posoda. Gre za ostanke srednjeveškega naselja, trga Gutenwerd. Kar okoli 14.000 predmetov je shranjenih v Narodnem muzeju Slovenije, arheologi so jih tu odkrivali konec 60., 70. in sredi 80. let, pričajo pa o bogati dejavnosti prebivalcev, ki so to območje zapustili zaradi Turkov. Izkopali so tudi 44 grobov, našli so kovnico denarja, ostanke lesenih in kamnitih hiš, temelje romanske cerkve in tlakovano cesto.
Danes na prvi pogled o trgu na ledini Otok pri Dobravi ni veliko videti, nanj spominjajo le cerkev, ruševine druge cerkve in vodnjak, a arheologi se zavedajo, da gre za izjemno najdišče, ki je v marsičem še skrivnostno. Gutenwerd je doslej edina opuščena srednjeveška naselbina na slovenskem ozemlju, ki so jo odkrili in raziskovali arheologi. Zaradi ohranjenosti je izjemna tudi v evropskem merilu, saj tako dobro ohranjenih urbanih naselij iz srednjega veka skorajda ni.
Srednjeveški dan
Konec tedna je območje znova zaživelo. V okviru Evropskih dni arheologije je tu Narodni muzej Slovenije v sodelovanju z Druščino Zlate ostroge, občinama Šentjernej in Škocjan, župnijo Škocjan, novomeško enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter prostovoljnima gasilskima društvoma Šentjernej in Dobrava pripravil Srednjeveški dan.
Pri cerkvi sv. Nikolaja so postavili srednjeveški tabor, kjer so si lahko obiskovalci ogledali dejavnosti, ki so pred stoletji zaznamovale ta košček zemlje ob reki Krki: kovaštvo, orožje in bojno opremo, oblačila, kot so jih nosili nekdaj, prisluhnili so lahko zvokom kitarske lutnje in pesmim o srednjem veku, se seznanili z usnjarstvom, se preizkusili v lokostrelstvu in namiznih igrah, kot so jih igrali nekoč, in se seveda sprehodili po stari srednjeveški poti, ob kateri so nekdaj stale hiše in delavnice.
Da je nekdanji Gutenwerd pred leti znova oživel, ima veliko zaslug domačin Vinko Gradišar iz vaške skupnosti Dobrava. »Pred dobrimi štirimi leti sem dobil idejo, da obudimo speči Gutenwerd, zibelko škocjanske župnije. In res nam ga je vsaj nekoliko uspelo prebuditi. Izhajali smo iz zapiskov in člankov, ki sem jih imel, ter iz mojega dotedanjega znanja o življenju in raziskavah Gutenwerda. S pomočjo Zavoda za kulturno dediščino Novo mesto smo se povezali z Narodnim muzejem Slovenije in tamkajšnjim kustosom za visoki in pozni srednji vek dr. Tomažem Nabergojem. Vesel sem, da je razumel mojo idejo in jo podprl. Skupaj s škocjanskim županom Jožetom Kaplerjem, občino Škocjan, mojo družino in PGD Dobrava smo ob koncu prenove naše vasi Dobrava pripravili razstavo o Gutenwerdu v našem gasilskem domu, razstava pa je potem potovala še v Škocjan, Šentjernej in Stopiče. S tem nam je uspelo osvetliti pomen srednjeveškega trga. V projekt se je aktivno vključila tudi občina Šentjernej,« je dejal Gradišar na slovesnosti, na kateri so uradno predstavili tudi dve informativni tabli, in sicer za celotno najdišče ter za cerkev, slovesnost pa sodi v okvir praznovanja občine Škocjan Knobleharjevo.
Zaklad je šel po Krki?
Naselje se je na okljuku reke Krke pri Dobravi razvilo v srednjem veku, nekje med 11. in 15. stoletjem, in je bilo del gospostva s središčem na gradu Klevevž v lasti škofov iz Freisinga. A Turki so pred 550 leti, ko so napadli tudi Klevevž, Gutenwerdu zadali usoden udarec. Zgodilo se je poleti 1473. V Gutenwerd se je, kot je zapisal freisinški škof Johan, zateklo 3000 ljudi iz številnih okoliških naselij, a so Turki naselbino obkolili, jo v tretjem naskoku zavzeli, izropali in požgali, ljudi pa pobili ali odpeljali v ujetništvo. Trg si po napadu ni opomogel, čeprav naj bi nekaj časa ljudje še živeli tu, kasneje pa so ruševine skozi stoletja dajale domačinom material za gradnjo, ostanke je skozi desetletja in stoletja prerasla trava. Pred dvema letoma so se raziskav lotili tudi študentje arheologije pod vodstvom profesorice dr. Katarine Predovnik. Niz koncentracij najdb nakazuje na možnost, da je imel trg celo tri vzporedne ceste, domnevno naj bi bile tudi tri cerkve, kar kaže, da je imelo naselje dokaj domišljen urbanistični načrt. Obstaja podobnost z bližnjo Kostanjevico na Krki, ki je nastala v istem času kot Gutenwerd: oba trga sta, tako kot Novo mesto, umeščena v okljuk Krke, po velikosti naj bi bil Gutenwerd le nekoliko manjši od Kostanjevice, 100 metrov krajši, a celo 30 metrov širši.
Iz roda v rod se prenaša povest, da se je ob napadu Turkov nekaj ljudi rešilo, s sabo pa naj bi odnesli tudi dragocenosti. »Na ladjo so naložili zvonove in dragocenosti in pobegnili po Krki. Ladja se je na prvem ovinku potopila, kjer jo v vodi še danes straži hudič,« je v Dolenjskih razgledih leta 1968 zapisal Ivo Pirkovič, pokojni zgodovinar, ki je raziskoval tudi zgodovino tega srednjeveškega trga in zato veliko časa preživel med domačini. Vsekakor je območje nekdanje srednjeveške naselbine še polno skrivnosti, ki kar kličejo po raziskavah.
