Izjemno odkritje slovenskih znanstvenikov
Skupina znanstvenikov z ameriškega inštituta Broad, med katerimi so tudi Slovenci, je odkrila črevesne bakterije rodu Oscillibacter, ki lahko razgradijo holesterol v produkte, ki so nato izločeni iz organizma. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je bil rod Oscillibacter doslej pomanjkljivo poznan, študija pa razkriva njegovo široko prisotnost v zahodnih populacijah pacientov, kjer lahko predstavlja tudi eno od vsakih sto bakterij v povprečnem črevesju.
Z uporabo modernih modelov umetne inteligence, ki določijo funkcije neznanim beljakovinam, so kot prvi pokazali, da omenjeni rod bakterij proizvaja encime za razgradnjo holesterola. Na tak način lahko izbrane bakterije vplivajo na nivoje holesterola v obtoku, kar trenutno testirajo na mišjih modelih.
Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok za smrt v zahodnem svetu, kjer predstavljajo tretjino vseh smrti. Pojavnost te skupine bolezni, ki vključuje diabetes tipa 2, aterosklerozo, previsoko telesno težo in povišani krvni tlak, se z leti vztrajno povečuje, okoljski dejavniki, ki vplivajo ali blažijo to skupino bolezni, pa niso popolnoma poznani.
Dejavnik, ki se povezuje s fiziološkim stanjem pacientov, je črevesni mikrobiom, skupnost bakterij, ki s svojimi večinoma nepoznanimi beljakovinami vplivajo na presnovo in zdravje gostitelja. Hitra evolucija in prilagajanje bakterij predstavljata zakladnico beljakovin (proteinov) s še nepoznanimi funkcijami.
Holesterol je maščoba, ključna za gradnjo celičnih membran, presnovo drugih maščob ter sintezo hormonov, kot sta kortizol in testosteron. Povišani nivoji holesterola v krvnem obtoku so značilni za povečano tveganje za srčne bolezni. Nižanje krvnega holesterola s statini je učinkovita terapija, vendar ima veliko stranskih učinkov. Prehranske smernice z nizkim holesterolom, kot je mediteranska prehrana, pa so povezane z nižjimi tveganji za bolezni. Kot alternativa se vse pogosteje omenja poseganje v črevesni mikrobiom, ki vpliva na številne spojine v krvnem obtoku.
Pred kratkim objavljena študija v najuglednejši reviji celične biologije Cell, ki so jo vodili tudi slovenski znanstveniki, analizira laboratorijske izvide in meritve več kot tisoč pacientov študije Framingham Heart Study, ki vključuje tri generacije pacientov in poteka od leta 1948.
Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok za smrt v zahodnem svetu.
Črevesni mikrobiom vpliva na številne spojine v krvnem obtoku.
Študijo, objavljeno v strokovni reviji Cell, so vodili tudi naši strokovnjaki.
Laboratorij na inštitutu Broad, v katerem deluje eden od avtorjev študije dr. Martin Stražar, ima dolgoletne izkušnje na področju odkrivanja aktivnih genov v človeškem mikrobiomu, mehanizmov bakterijskega metabolizma in imunskega sistema. Pričakujejo, da bodo z razumevanjem črevesnih bakterij prišli do novih možnosti za terapije. Te lahko vključujejo nove probiotične ali prebiotične terapije, katerih učinkovitost bo močno odvisna od obstoječih bakterijskih skupnosti v pacientih. Zbirke podatkov, kot jih obravnava pričujoča študija, omogočajo vpogled v črevesni mikrobiom populacij in njihov vpliv na zdravje gostitelja.
