Izkopavanja na območju Emonike razkrila večjo količino grobov

Arheologi so na lokaciji, kjer bo zrasel večnamenski kompleks Emonika, na območju severnega emonskega pokopališča raziskali 183 grobov. Poleg tega so odkrili nov odsek stranske rimske ceste, med novoveškimi ostalinami pa je najdba, povezana z drugo svetovno vojno.

Kot je na današnji predstavitvi kompleksa Emonika povedal vodja arheoloških raziskav Matej Draksler iz skupine Stik, so bile, glede na to, da so raziskovali na območju severnega emonskega grobišča, najlepše najdbe pričakovano odkrite v kontekstu grobov.

Severno emonsko grobišče se je sicer po njegovih besedah raztezalo ob glavni rimski cesti, ki je vodila pod današnjo Dunajsko cesto v smeri proti antični Celei, in sicer od današnjega Kongresnega trga do Gospodarskega razstavišča. V pasu ob Dunajski cesti so odkrili in raziskali 183 grobov, od tega 160 žganih, predvsem iz 1. in 2. stoletja. 23 grobov pa je bilo skeletnih in sodijo predvsem v 3. in 4. stoletje, ko se je s postopnim uveljavljanjem krščanstva spremenil način pokopa.

V grobovih so odkrili številne pridatke, predvsem keramično in stekleno posodje, oljenke, nakit, toaletni pribor. Odkrili so srebrn stilus, v enem od grobov pa našli kar 122 drobnih žebljičkov, s katerimi je bil na obuvalo enega od Emoncev pritrjen podplat.

Našli 34 žganih grobov

Po Drakslerjevih besedah je zanimivo tudi odkritje stranske rimske ceste, ki je od glavne rimske ceste preko severnega emonskega grobišča vodila v smeri Zaloga. Bila je dobro utrjena s prodom, ob njej sta tekla obcestna jarka. Severno ob omenjeni cesti so na skrajnem jugovzhodnem delu raziskovanega območja odkrili doslej neznano manjše grobišče z objektom z merami približno 8 x 12 metrov, ki interpretirajo kot pokopališki objekt. Tik zahodno ob njem so namreč našli 34 žganih grobov iz 1. in 2. stoletja s številnimi pridatki. Med njimi izstopa srebrn viseč uhan z upodobitvijo čebelice ali škržata.

Na vzhodni strani objekta so odkrili enajst grobov iz 3. in 4. stoletja. Šlo je za skeletne pokope, trije skeleti so bili pokopani celo v kamnitih sarkofagih. Pokojniki so imeli ob sebi precej nakita – ena ženska je denimo imela na levi roki štiri bronaste zapestnice, drugo so pokopali z uhanoma iz zlate žice, pri čemer je imel en uhan ohranjen poldrag kamen, najverjetneje smaragd, pri tretji so našli zelo lepo ohranjen prstan z vstavljeno gemo iz steklene paste zelene barve.

Dokumentirali so tudi precej objektov

Kot je še povedal Draksler, niso odkrili le ostankov iz rimskega obdobja. Dokumentirali so tudi precej objektov, ki sodijo večinoma v čas izgradnje železniške postaje, ter tik ob Dunajski objekte, ki jih povezujejo z italijanskim utrjevanjem položajev v času druge svetovne vojne.

Marsikatera najdba jih je po arheologovih besedah presenetila, denimo že omenjeno manjše grobišče ob novo odkritem pokopališkem objektu, kjer se je kontinuirano pokopavalo 400 let. Grobišče je bilo na južni strani zamejeno s cesto, ki je potekala v smeri vzhod-zahod, in na zahodu z jarkom, ki je potekal v smeri sever-jug. Tako jarek kot cesta glede na oddaljenost od glavne rimske ceste in od obzidja Emone nakazujeta, da lahko v njih vidijo sledove rimske razdelitve prostora na kvadratne bloke, t.i. centuriacijo, kakršna je v glavnem poznana v Padski nižini.

Kot je še povedal, jim bodo na novo odkriti sledovi lahko precej pomagali pri rekonstruiranju emonskega podeželja. Raziskave sicer že večkrat raziskovanega severnega emonskega grobišča pa so pomembne predvsem v kontekstu tega, da je bila tokrat raziskovana površina zelo velika, zaradi česar so lahko videli tudi odnos do zaledja, med dvema grobiščema, do cest in podobno, kar jim bo osvetlilo sliko prostora izven Emone.