GODOVNIKI
Iznajdljivi in veseli pa pametni tudi
Godovniki praznovali na Jožefovem sejmu. V Škalah pisali pravljico o mastodontkih.
Odpri galerijo
V Škalah so že deveto leto zapored organizirali Jožefov sejem pri cerkvi sv. Jožefa. Poleg razstave in prodaje domačih dobrot in izdelkov, izmenjave knjig in izmenjave semen so organizatorji društva Revivas, društva za oživitev, razvoj in promocijo vasi Škale, pripravili sprejem za vse udeležene godovnike Jožice in Jožete (Zefke, Pepce, Joce ter Joškote in Pepije idr.), vsem pa so omogočili domače zabavne igre, povezane z legendami Jožeta mizarja in delavca.
Mlajši obiskovalci so sodelovali pri pisanju pravljice o mastodontkih (po slavni najdbi ostankov šaleških mastodontov, katerih kipa v naravni velikosti sta v parku ob Velenjskem jezeru). Zbirali so različne spominke, sličice, predmete in pisno gradivo za Škalsko pravljico, ki jo bodo pripravili do sredine tega leta. Posebno so se posvetili godovnikom, ki so imeli svoj praznik 19. marca; Jožicam in Jožetom so pozornost tokrat namenili že petič zapovrstjo, odkar je Vera Pogačar s svojo neutrudno skupino krajanov poleg več zanimivih projektov oživila prireditev za promocijo imena Jože.
Gospodinje so ponudile odlične dobrote, odprta je bila Bukvarna, brezplačni knjižni sejem staro za staro z izmenjavo knjig, prodajali so sadne sadike, tamkajšnji medičarji Čančevi so ponudili med in čebelje pridelke.
Mnogi so ob vsem tem izbrali igre z balinčki na vrvicah ter se pomerili v zabijanju žebljev v leseno klado, zbijali so tudi prave vaške šale. Jožicam in Jožetom so namenili voščila, dober obet za zdravje in vitalno življenje (takšen pač mora Jože biti), nato pa so stopili skupaj za jubilejno glasbeno skupinsko sliko.
Na harmoniko je zaigral znameniti domačin Jože Aristovnik, ki se je moral zaradi ugrezanja tal v udrtinsko jezero po rudarjenju še mlad z družino preseliti v Šmartno ob Paki, a je ostal zvest domačemu kraju in se na ta srečanja redno vrača. Dejal je, da je bila izguba rojstnega kraja boleča, a da »cajt pozdravi čustva, človek pa svojega kraja, mladostnega raja nikoli ne pozabi. Me pa veseli, da društvo Revivas iz Škal goji tradicijo praznovanj ljudi s temi imeni, saj smo bili pri nas kar štirje s korenom imen Joža in Jože in nekateri smo še vedno z vami.«
Znano je, da smo Jožeti marljivi, redoljubni, pametni, iznajdljivi in veseli ljudje, dodajam sam, ki izhajam iz družine v Zgornji Savinjski dolini s štirimi imeni tega korena v družini.
Mlajši obiskovalci so sodelovali pri pisanju pravljice o mastodontkih (po slavni najdbi ostankov šaleških mastodontov, katerih kipa v naravni velikosti sta v parku ob Velenjskem jezeru). Zbirali so različne spominke, sličice, predmete in pisno gradivo za Škalsko pravljico, ki jo bodo pripravili do sredine tega leta. Posebno so se posvetili godovnikom, ki so imeli svoj praznik 19. marca; Jožicam in Jožetom so pozornost tokrat namenili že petič zapovrstjo, odkar je Vera Pogačar s svojo neutrudno skupino krajanov poleg več zanimivih projektov oživila prireditev za promocijo imena Jože.
Gospodinje so ponudile odlične dobrote, odprta je bila Bukvarna, brezplačni knjižni sejem staro za staro z izmenjavo knjig, prodajali so sadne sadike, tamkajšnji medičarji Čančevi so ponudili med in čebelje pridelke.
Mnogi so ob vsem tem izbrali igre z balinčki na vrvicah ter se pomerili v zabijanju žebljev v leseno klado, zbijali so tudi prave vaške šale. Jožicam in Jožetom so namenili voščila, dober obet za zdravje in vitalno življenje (takšen pač mora Jože biti), nato pa so stopili skupaj za jubilejno glasbeno skupinsko sliko.
Na harmoniko je zaigral znameniti domačin Jože Aristovnik, ki se je moral zaradi ugrezanja tal v udrtinsko jezero po rudarjenju še mlad z družino preseliti v Šmartno ob Paki, a je ostal zvest domačemu kraju in se na ta srečanja redno vrača. Dejal je, da je bila izguba rojstnega kraja boleča, a da »cajt pozdravi čustva, človek pa svojega kraja, mladostnega raja nikoli ne pozabi. Me pa veseli, da društvo Revivas iz Škal goji tradicijo praznovanj ljudi s temi imeni, saj smo bili pri nas kar štirje s korenom imen Joža in Jože in nekateri smo še vedno z vami.«
Človek svojega kraja, mladostnega raja nikoli ne pozabi.
Znano je, da smo Jožeti marljivi, redoljubni, pametni, iznajdljivi in veseli ljudje, dodajam sam, ki izhajam iz družine v Zgornji Savinjski dolini s štirimi imeni tega korena v družini.