KRUTA RESNIČNOST
Izpoved pretresene učiteljice: Šola ga je zlorabljala, nihče ni storil ničesar
Spregovorila je o dejanskem odnosu učiteljev in šole do nadarjenih učencev.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Po spletu kroži zapis predmetne učiteljice, ki je razočarana nad delovanjem vodilnih in učiteljev v šolah. Kot pripoveduje učiteljica, ki se ni izpostavila z imenom, je imela enkrat v življenju možnost spoznati izredno nadarjenega dečka. Pisal je knjige, sestavljal svoje pesniške oblike s prefinjenim izborom besed, a je bil izobčen.
»Veljal je za nepriljubljenega revčka, ki naj ne bi znal do pet šteti, iz razbite družine, tarča posmeha sošolcev in celo učiteljev. Grozljivo je to priznati, toda ni redko, ko se večina učiteljev zaroti proti določenemu učencu in ga šikanirajo celo oni sami,« se zgraža učiteljica.
Kot še razkriva, je bil deček svetlobna leta pred svojimi sošolci in bil zato brez družbe, poleg tega je iskreno in argumentirano vsakomur na vse odgovoril, kar je veljalo tudi za učitelje. To je bil razlog, »da je bil mnogokrat sankcioniran, odstranjen iz razreda, vlačili so ga na pogovore s svetovalno delavko in ga potem kot problematičnega obravnavali kot največjega kriminalca«, je zgrožena.
»Pouka ni motil in nikakor ni sodil v kategorijo nesocializiranih divjakov, ki uničujejo učne ure, toda na koncu jo je odnesel še veliko slabše kot oni. Pomoči pri predmetih, kjer bi jo potreboval, ni dobil. Za neznanje se ga je kaznovalo in za naloge, ki jih ni znal rešiti, kazensko spraševalo. Lahko rečem, da ga je šola zlorabljala in na njem sproščala svoje komplekse – od pristojnih na stolčkih više, ki so bili zanj gluhi, do psihologinje, svetovalne delavke in predvsem učiteljev,« je še razkrila učiteljica.
»Veljal je za nepriljubljenega revčka, ki naj ne bi znal do pet šteti, iz razbite družine, tarča posmeha sošolcev in celo učiteljev. Grozljivo je to priznati, toda ni redko, ko se večina učiteljev zaroti proti določenemu učencu in ga šikanirajo celo oni sami,« se zgraža učiteljica.
»Za bralno značko je predstavljal 'knjige' (fascikli skupaj spetih natisnjenih A4-papirjev), ki jih je sam napisal, moje znanje o poeziji je bilo proti njegovi ničelno in malenkostno, v sedmem razredu mi je predstavil nekaj pesniških oblik, ki jih je sam sestavil, njegove napisane pesmi so bile spisane izredno natančno in na najvišjem nivoju, s prefinjenim izborom besed in višje od marsikaterega dela, ki ga pri urah moramo obravnavati po učnem načrtu. Toliko o tem le za vpogled v njegov talent ...«
Kot še razkriva, je bil deček svetlobna leta pred svojimi sošolci in bil zato brez družbe, poleg tega je iskreno in argumentirano vsakomur na vse odgovoril, kar je veljalo tudi za učitelje. To je bil razlog, »da je bil mnogokrat sankcioniran, odstranjen iz razreda, vlačili so ga na pogovore s svetovalno delavko in ga potem kot problematičnega obravnavali kot največjega kriminalca«, je zgrožena.
»Pouka ni motil in nikakor ni sodil v kategorijo nesocializiranih divjakov, ki uničujejo učne ure, toda na koncu jo je odnesel še veliko slabše kot oni. Pomoči pri predmetih, kjer bi jo potreboval, ni dobil. Za neznanje se ga je kaznovalo in za naloge, ki jih ni znal rešiti, kazensko spraševalo. Lahko rečem, da ga je šola zlorabljala in na njem sproščala svoje komplekse – od pristojnih na stolčkih više, ki so bili zanj gluhi, do psihologinje, svetovalne delavke in predvsem učiteljev,« je še razkrila učiteljica.