KORONAVIRUS
Izpoved zdravstvene delavke: Tudi jaz si nisem predstavljala, da bo ta epidemija videti tako
Nos boli, skoraj dobiš rano, opisuje, kako je delati z opremo, ki jo je težko prilagoditi obrazu.
Odpri galerijo
Epidemija koronavirusa od zdravstvenih delavcev zahteva neverjetne napore. Pravijo pa, da najhujše šele prihaja. FOTO: Dejan Javornik
»Kako je biti zdravstveni delavec v času epidemije? Se spomnite Titanika, ko je orkester še vedno igral, čeprav se je ladja potapljala? No to smo mi,« tako delo zdravstvenih delavcev v teh časih opisuje zdravstvena delavka Ksenja, ki svoj vsakdan, ko paciente v skafandru sprejema v mrzlem šotoru, deli na facebooku. Pravi, da si je to delo izbrala s srcem in bi ga še enkrat, vse pa poziva, naj te dni ostanejo doma.
Priznava, da jo je strah. Bolnih je vedno več, ko pride domov, pa ne ve, ali bi objela svoje ljubljene, ali jim bo prinesla kakšno bolezen iz službe.
Preberite tudi:
V nadaljevanju objavljamo dva njena zapisa (nelektorirano):
»Še ena nočna. Zunaj ni prav prijetno toplo, vse skupaj postavljeno na ulico. Mladi, starejši vsi s težavami in bolečinami. Mi v zaščitnih oblačilih. Fantek se me je prestrašil pa ne samo zaradi igle, ker sem mu morala vzeti kri, zaradi pristopa in okolja.. povedala sem mu, da sem kot vesoljec, in da mu ne bom naredila nič hudega, dementni gospe sem nastavljala kateter, še mene je mrazilo poleg, ko sem jo morala razgalit v tem mrzlem šotoru. Prosijo me za pomoč pa prvo kar moram vprašat je ali imaste vročino? Ste bili s kom v stiku? Nato ga pospremim v lepo opremljene "bolniške sobe" na lesenem podestu, kjer se vse maje. Tukaj se boste vlegli, vzeli bomo bris, na rezultate boste čakali nekaj ur. Tu kjer ste zdaj... ponudim jim lahko tanko dekico, ja ne vem kaj bo čez vikend in naslednji teden, ko bo minus. Sodelavci si pomagamo, skuhamo si čaj in kavo, ja tudi kavo pijemo in kakšen cigaret skadimo, čeprav bo veliko ljudi imelo kaj zq povedat. Vsi pa smo tam s srcem za ljudi in tiste šalce barkafeja mi ne oponašati. Hočem povedat, da so razmere slabe situacija pa resna. Ostanite doma, naredite to zase in za druge. V takšnem okolju ne bomo vzdržali dolgo. .. Imela sem svojih 10 minut pavze... zdaj pa grem v skafander in v izolacijo do jutra...«
Po opravljenem delu je sledila še ena objava:
»Zbudila sem se v krasen pomladni dan po nočni. Glava.boli in v čelu nabija bolečina od zaščite, ki jo uporabljamo. Vse mora tesniti, da virus ne pride skozi. Oprema je enaka za vse in težko jo prilagodiš svojemu obrazu, da ti je prav. Nos boli, skoraj dobiš rano, ko imaš 4 ure to zalepljeno na obraz. Priznam tudi jaz si nisem predstavljala da bo ta epidemija izgledala tako, pa vidim da si drugi tudi še vedno ne priznajo. Saj.nam je vsem težko, imeli smo vse: dobrine, hrano, prijatelje, svobodo. Vse nas je strah, zdravstvene delavce pa še bolj. V stiku si, ne veš kaj boš odnesel domov, ne veš ali bi objel svoje ljubljene ali bi poljubil partnerja čeprav v teh razmerah to najbolj potrebuješ. Dnevi se vrtijo in bolanih je vedno več, ne vemo kako bo z zaščito. Meni ni težko, ta poklic sem si izbrala s srcem.in še enkrat bi si ga. Zdravstvo so tudi težki časi. Le prosim vas, da pomagate #ostanidoma bodi srečen s svojimi, povezujte se in objemajte naredite to za nas,.
Zgodb je čedalje več. Srce se mi trga ob starih in nemočnih, življenje.je pri njih že tako v sivih barvah pri nas pa končajo v sivi coni (covid 19 cona) vse te dedke in.babice bi res rada objela in jih toplo pokrila ne da jih strašim s skafandri. Za vsakega negativnega si rečem hvala nekomu zgoraj.
Virus bo pustil posledice tudi v naših glavah. Mislim da vsak izmed nas si ga bo zapomnil po.svoje. Stiska od znotraj včasih tudi solzne oči navzven. Bolečina ki je telesna in psihična in utrujenost.
Ne pišem zato, da bi se smilila, pišem zato da boste dojeli situacijo ki je nastala. Da boste vedeli zakaj se morate izolirati.
Hvala bogu za odlične sodelavce! Če smo kaj smo pa tim, razumemo se, pogovarjamo se,med seboj si tudi prekrijemo strahove zato da nam je lažje pa vedno znova nekdo opazi ta strah in se pogovarjamo. Tudi nasmejimo se. Moramo. Čeprav situacija mi smešna. Dobro delamo, skrbimo en za drugega, smo družina, ki namv teh trenutkih zelo manjka.«
Priznava, da jo je strah. Bolnih je vedno več, ko pride domov, pa ne ve, ali bi objela svoje ljubljene, ali jim bo prinesla kakšno bolezen iz službe.
Preberite tudi:
V ŽIVO: Zaskrbljeni v Šmarju: okuženih že 14 oskrbovancev v domu, Janša miri (VIDEO)
V nadaljevanju objavljamo dva njena zapisa (nelektorirano):
»Še ena nočna. Zunaj ni prav prijetno toplo, vse skupaj postavljeno na ulico. Mladi, starejši vsi s težavami in bolečinami. Mi v zaščitnih oblačilih. Fantek se me je prestrašil pa ne samo zaradi igle, ker sem mu morala vzeti kri, zaradi pristopa in okolja.. povedala sem mu, da sem kot vesoljec, in da mu ne bom naredila nič hudega, dementni gospe sem nastavljala kateter, še mene je mrazilo poleg, ko sem jo morala razgalit v tem mrzlem šotoru. Prosijo me za pomoč pa prvo kar moram vprašat je ali imaste vročino? Ste bili s kom v stiku? Nato ga pospremim v lepo opremljene "bolniške sobe" na lesenem podestu, kjer se vse maje. Tukaj se boste vlegli, vzeli bomo bris, na rezultate boste čakali nekaj ur. Tu kjer ste zdaj... ponudim jim lahko tanko dekico, ja ne vem kaj bo čez vikend in naslednji teden, ko bo minus. Sodelavci si pomagamo, skuhamo si čaj in kavo, ja tudi kavo pijemo in kakšen cigaret skadimo, čeprav bo veliko ljudi imelo kaj zq povedat. Vsi pa smo tam s srcem za ljudi in tiste šalce barkafeja mi ne oponašati. Hočem povedat, da so razmere slabe situacija pa resna. Ostanite doma, naredite to zase in za druge. V takšnem okolju ne bomo vzdržali dolgo. .. Imela sem svojih 10 minut pavze... zdaj pa grem v skafander in v izolacijo do jutra...«
Po opravljenem delu je sledila še ena objava:
»Zbudila sem se v krasen pomladni dan po nočni. Glava.boli in v čelu nabija bolečina od zaščite, ki jo uporabljamo. Vse mora tesniti, da virus ne pride skozi. Oprema je enaka za vse in težko jo prilagodiš svojemu obrazu, da ti je prav. Nos boli, skoraj dobiš rano, ko imaš 4 ure to zalepljeno na obraz. Priznam tudi jaz si nisem predstavljala da bo ta epidemija izgledala tako, pa vidim da si drugi tudi še vedno ne priznajo. Saj.nam je vsem težko, imeli smo vse: dobrine, hrano, prijatelje, svobodo. Vse nas je strah, zdravstvene delavce pa še bolj. V stiku si, ne veš kaj boš odnesel domov, ne veš ali bi objel svoje ljubljene ali bi poljubil partnerja čeprav v teh razmerah to najbolj potrebuješ. Dnevi se vrtijo in bolanih je vedno več, ne vemo kako bo z zaščito. Meni ni težko, ta poklic sem si izbrala s srcem.in še enkrat bi si ga. Zdravstvo so tudi težki časi. Le prosim vas, da pomagate #ostanidoma bodi srečen s svojimi, povezujte se in objemajte naredite to za nas,.
Zgodb je čedalje več. Srce se mi trga ob starih in nemočnih, življenje.je pri njih že tako v sivih barvah pri nas pa končajo v sivi coni (covid 19 cona) vse te dedke in.babice bi res rada objela in jih toplo pokrila ne da jih strašim s skafandri. Za vsakega negativnega si rečem hvala nekomu zgoraj.
Virus bo pustil posledice tudi v naših glavah. Mislim da vsak izmed nas si ga bo zapomnil po.svoje. Stiska od znotraj včasih tudi solzne oči navzven. Bolečina ki je telesna in psihična in utrujenost.
Ne pišem zato, da bi se smilila, pišem zato da boste dojeli situacijo ki je nastala. Da boste vedeli zakaj se morate izolirati.
Hvala bogu za odlične sodelavce! Če smo kaj smo pa tim, razumemo se, pogovarjamo se,med seboj si tudi prekrijemo strahove zato da nam je lažje pa vedno znova nekdo opazi ta strah in se pogovarjamo. Tudi nasmejimo se. Moramo. Čeprav situacija mi smešna. Dobro delamo, skrbimo en za drugega, smo družina, ki namv teh trenutkih zelo manjka.«
