Izrezljal je že 500 lesenih metuljčkov

Strma makadamska cesta vodi skozi gozd do hribovske kmetije na Podstrani 9 pri sv. Mohorju nad Moravčami. »Če se postavite k nam na teraso, vam pogled seže vse do Triglava, v jasni noči pa vidimo luči brniškega letališča,« pravi 31-letni Sebastjan Zajc, sicer gradbeni tehnik, ki pa je pred dvema letoma čisto po naključju, iz neke prvinske radovednosti, srečal svojo strast. Izdelavo lesenih metuljčkov, modnih dodatkov za moške.
Najprej ga je čisto po naključju dobil v dar od svojega dekleta Špele in mu je bil všeč. »Po naravi sem takšen, da moram vseskozi kaj delati, pa sem prvega izrezljal in obrusil v domači kurilnici.«
Pokazal ga je mami Veri, ki je šivilja in ima pretanjen občutek za lepo, in ji rekel: »Če ti je všeč, bom metuljčke izdelal za vse svoje prijatelje, ki jih bom povabil na zabavo.« Nabavil je nekaj tankih plošč različnih lesov in se po službi zaprl v kurilnico.
»Prijateljem sicer zaupam, med drugim so mi za obletnico kupili profesionalno motorno žago, ker rad žagam po gozdu, a malo me je vseeno stiskalo, kako bodo sprejeli moje metuljčke. No, bili so navdušeni.«
Na družabno omrežje je dal nekaj fotografij in že čez nekaj dni je zazvonil telefon: »Živjo, videl sem fotografije metuljčkov, bi mi naredil tri?« Čez nekaj dni se je oglasil pri njem: »Glej, dva ti vračam, a te prosim, da izdelaš zame še deset takih, kot je tale tretji.«

Najraje češnja, a tudi hrast in wenga

Za metuljčke najraje uporablja češnjev les, ki je mehak in gladek, z redkimi letnicami in se lepo obdeluje: »Hrast je precej trši in ga težje žagam in brusim, a je vseeno zanimiv.«
Seže na polico in nam pokaže košček črnega lesa: »Tole je črni afriški les wenge, zelo zanimiv, temen, a zelo trd, zato ga je težje obdelovati. A rad eksperimentiram.«

Najprej je metuljčke rezljal in brusil kar v domači kurilnici: »Kmalu je bilo naročil preveč in sem si moral urediti delavnico.« Nakupil je nekaj poceni orodja, žago, tračni brusilnik, miniaturni rezkalnik in rolo brusnega papirja ter dodobra naštudiral postopek izdelave.

»Najprej mora biti les dovolj suh. Zarišem metuljček, ga izrežem na mali tračni žagi, nato pa z roko obrusim ob brusni papir na ravni podlagi.«

Ko je tanek žagin list zažvižgal okoli jermenic in je primaknil kos češnje, je zacvililo. Zelo spretno je s prsti vrtel les, ga po zarisanem potiskal v žago in že v minuti se je pokazala oblika metuljčka. Nato je kos brusnega papirja razgrnil po ravni površini mize in ga začel z roko vleči sem ter tja. Zakaj ne na tračnem brusilniku?
»Ne, ne. Z roko kontroliram, koliko pritisnem in koliko lesa bom na robovih odnesel, na stroju je to precej težje, saj z malim gibom zarežeš, obrusiš preveč.«

Metuljček kitara

Na začetku se je malce lovil, a danes po 500 izdelanih metuljčkih porabi dobro uro za enega. Nato za finiš popravi malenkosti in metuljčke okrasi s fino tkanino ali jim z laserskim strojem izreže luknjičast ali reliefni vzorec. Neki ansambel je naročil izdelavo metuljčkov v obliki kitare.

Na mizi je stal kos veje, na kateri je imel pripete metuljčke različnih odtenkov. Med njimi so nas najbolj prepričali tisti z dodatki tkanine, ki so les prav olepšali in delujejo hudo modno.
»Bilo jih je že preveč, da bi jih takole za hobi izdeloval popoldne, zato sem prijavil dopolnilno dejavnost na kmetiji. Ampak, da ne boste mislili, ne, ne da se od tega živeti.«

Zdaj decembra se bo povpraševanje dvignilo, nato bo spet malo zatišja. Ampak nekaj je za zraven plače, ki jo Sebastjan zasluži v brizgalnici plastike. Devet hektarjev velika hribovska kmetija z dvema kravama v hlevu in nekaj kokošmi ne zadostuje za preživetje. Se pa v zadnjem času loteva tudi drugih stvari.

»Na stojnici sem opazil, da mi manjka kaj za dekleta, zato sem se lotil zapestnic in lesenih uhanov in jih okrasil s kristali swarovski. Pa deluje.« Oblikoval je tudi leseno darilno škatlo za steklenico vina, nazadnje pa prstan iz črnega lesa, ki mu je pripel svetleč kristalček.
Jaroslav Jankovič