Izumitelj Valentin Matija Živic: njegov aeropter ni nikoli vzletel

V vaškem domu v Skopem, ki šteje okrog 230 prebivalcev, so predstavili knjigo z naslovom Valentin Matija Živic, kraški inženir in izumitelj, ki je izšla pri Založbi Buča v Ljubljani izpod peresa mag. zgodovinskih znanosti, publicista in avtorja ter soavtorja več del s področja kulturne in krajevne zgodovine Ivana Vogriča.

Za vsako gospodinjstvo

Kot je povedal predstavnik vasi in nekdanji predsednik skupščine sežanske občine Ivan Vodopivec, je izid knjige, ki jo je prejelo vsako gospodinjstvo v Skopem, poleg Vaške skupnosti Skopo omogočila tudi Občina Sežana. Pesnik, nekdanji programski vodja Kosovelovega doma in urednik knjige Aleksander Peršolja je pojasnil, da je že pred dobrimi 13 leti začel sodelovati z Vogričem, ko je izdal knjigo Lovro Žvab, Levstikov prijatelj; to so predstavili v Dutovljah, kjer se je 1852. rodil omenjeni literarni zgodovinar in publicist. Na predstavitvi, kjer je številno občinstvo pozdravil tudi urednik založbe Samo Vadnav, je imel glavno besedo avtor knjige, h kateri je uvod napisal dr. Sandi Sitar, ki je leta 1983 v reviji Življenje in tehnika prvič objavil pregled patentov Valentina Matije Živica. Sitar je dokumentacijo pridobil na avstrijskem patentnem uradu na Dunaju. Živic, ki se je rodil pred skoraj 200 leti (1828) v Skopem, je šest desetletij deloval v hitro rastočem pristaniškem mestu Trst in tam je leta 1917 tudi umrl.

Potrjenih 11 patentov

Kot inženir politehnike in izumitelj je uveljavil kar 11 patentov. Med njimi lahko omenimo: odprto ognjišče za kurjenje s koksom, hidravlični motor – komercialno turbino, železno peč, črpalko za pretakanje vin in drugih tekočin, stroj za drobljenje koksa, izpopolnjeni razprševalnik žvepla, ustnik za škropilnico, ročno škropilnico proti peronospori, nova vrtna razpršilnika za škropilnico, plug s prednjo vleko in zračni razbremenilni ventil za pretočne sisteme. Bil je pionir letalske tehnologije na Slovenskem, a 12. patenta, ki se je nanašal na to področje, mu niso podelili.

Ivan Vogrič, na sredini, je poudaril tudi Živičevo sodelovanje s slovenskimi rojaki v Trstu. FOTO: Olga Knez

V Trstu je do upokojitve pri sedemdesetih vzdrževal in vodil tehnično trgovino. Njegovo podjetje je prevzemalo velika in zahtevna načrtovanja ter gradbena dela. Pri tem je uporabljal obsežno znanje iz geodezije, gradbeništva, strojništva, hidrotehnike in drugo. Njegov največji tovrstni projekt je bil vodovod na Cetinju v Črni gori, ki mu je prinesel mednarodno priznanje ter zasluženi sloves. Omembe vredna sta tudi njegovo trasiranje železniških prog (tudi od Trsta do Ajdovščine) in cest ter projektiranje industrijskih proizvodnih objektov. Bil je izvedenec za požarno in potresno problematiko ter odličen poznavalec specifične problematike Krasa. Urad na Dunaju hrani dokumentacijo njegovih 11 patentov, namenjenih uporabi v vinogradništvu, kmetijstvu in energetiki.

Živičev aeropter oziroma letalnik pa žal ni nikoli vzletel niti ni bil dokončan v pravi velikosti, da bi omogočil letenje posadki. To je preprečevalo tudi slabo gmotno stanje načrtovalca, ki se je med prvo svetovno vojno še poslabšalo; na Dunaju so Živicu tako zavrnili omenjeni patent in njegovo podjetje je propadlo.

Borec za slovenski jezik

Vogrič je poudaril tudi Živičevo sodelovanje s slovenskimi rojaki v Trstu. Bil je pomemben sodelavec v poslovnem in družbenem življenju tržaških Slovencev, zlasti v bančništvu, založništvu in zavarovalništvu. Najbolj se je zavzemal za ohranitev in razvoj slovenskega življa, ki ga je čedalje bolj ogrožala italijanska agresija. Pospeševal je razvoj slovenskega šolstva in tiska. Bil je vidna oseba v čitalnicah in na taborih v 60. letih 19. stoletja (Skopo je znano predvsem po njegovem bratu Josipu Živicu zaradi čitalnice), zlasti pa sodelavec časnika Edinost, vodilnega političnega glasila tržaških Slovencev. Zavzemal se je za javno rabo slovenščine v šolah, pisarnah in drugih javnih ustanovah.

Knjigo, ki obsega skoraj 100 strani in v drugem delu predstavlja 11 patentiranih izumov, je natisnila Tiskarna Mljač iz Divače. Avtor je izvode podpisal z velikim veseljem.