Jabolk dovolj za vso Slovenijo, a znani sadjar opozarja na nezadostno samooskrbo (FOTO)
Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran. Slovenija je bila svojčas daleč naokoli znana po jabolčni samooskrbnosti. Pa danes?
»Še pred desetimi leti smo pridelali toliko jabolk, da smo jih lahko izvažali. Zdaj pa so vsa ta turbulentna leta, odnos države do panoge pripeljali do tega, da Slovenija ni več samooskrbna z jabolki. Na policah slovenskih trgovin je obilo jabolk iz uvoza, kar je žalostno, tragično. Čeprav vemo, da smo bili v Sloveniji vse od Marije Terezije in še prej pomemben pridelovalec jabolk. Zdaj pa smo tam, kjer smo,« nam pojasni Anton Koršič, marljivi in srčni sadjar iz Arnovega sela iz okolice Krškega oziroma Brežic. Jabolka, bolje rečeno sadjarstvo, mu je bilo v zibel položeno.
Njegovi predniki po očetovi strani so bili Brici, ki so v Posavje prinesli breskve. Vrsto let so bili pojem pridelave breskev, po razpadu Jugoslavije pa so se preusmerili v jabolka. Anton Koršič je pred dvema desetletjema v Slovenijo pripeljal sorto jabolk topaz. »Pred več kot 20 leti smo pripeljali topaz, takrat smo bili tarča posmeha. In danes vemo, kaj pomeni topaz. Pa mi moja sadjarska žilica ni dala miru, zato sem zadnja leta intenzivno iskal sorto, ki bi bila primerna za mlade. Iskal sem nekaj bolj atraktivnega,« pove, da je k nam pred leti pripeljal novo sorto – bonita.
Vzgojena na Češkem, prodana v Italiji
Pri boniti gre za novo sorto iz ugledne družine, križana je med topazom in pink ladyjem. Odporna je proti bolezni (škrlup in plesen), kar pomeni, da je že v osnovi potrebna vsaj za tri četrtine manjša uporaba pesticidov. Vzgojena je bila na Češkem, njen lastnik je konzorcij južnotirolskih drevesničarjev (KSB), zato je moral Anton s kompanjoni po sadike v Italijo. »Pot do nove sorte ni lahka, precej ovir je na tej poti. Ob tem je treba vedeti, da je bonita klubska sorta, torej zaščitena intelektualna lastnina. Ker gre zaščiteno sorto, lastnik zahteva, da vsako leto od prodanega kilograma jabolk njemu plačamo dva centa,« pojasni Anton. Kot rečeno, je šel po sorto na Južno Tirolsko v Italijo.
»Prvič smo jo videli na sejmu v Italiji, a me kot kmeta iz Slovenije, majhne države, niso resno jemali, malce so me čudno gledali. Pozneje so ugotovili, da bi bila lahko Slovenija zanimiv trg za njih. Na prvem razgovoru so bili začudeni, ker mali kmetje v Sloveniji nismo povezani v zadrugo. V Italiji je 98 odstotkov kmetov članov zadrug. Če smo hoteli biti uspešni, smo morali ustanoviti Zadrugo za razvoj sadjarstva Tibona. Med prvimi petimi državami smo bili, ki smo dobili sorto bonita,« je ponosen Anton.
2000 ton jabolk si želijo pridelati.
Danes jo pridelujejo na 40 hektarjih na več kot 20 kmetijah po vsej Sloveniji, predvsem na Štajerskem, v Posavju in na Dolenjskem. Anton pa ni sorte le pripeljal v Slovenijo, ampak je našel prave deležnike, ki so pripravili Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja. Projekt je trajal od 2019. do 2022., v tako imenovanem trikotniku znanja in inovativnem partnerstvu je povezal več kot 13 slovenskih pridelovalcev jabolk, strokovnjake Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter terensko svetovalsko službo KGZS.
Povezali sadjarsko stroko
»Projekt je prinesel konkretne in merljive pozitivne rezultate za nas, kmete. Slovenski pridelovalci jabolk potrebujemo tovrstne razvojne projekte z neposredno uporabno vrednostjo, saj bomo le tako lahko izboljšali stanje v panogi in znova vzpostavili samooskrbo Slovenije z jabolki,« je jasen Koršič. »Projekt je v naš prostor vnesel novo znanje, spodbudil inovativne pristope ter povezal različne pridelovalce kot tudi kmete z izobraževalno-razvojnimi organizacijami. Zato je jabolko znamke BonitaSi več kot samo navadno sadje – je jabolko, ki je dobro za potrošnika, naravo in slovensko kmetijstvo,« je povedala dr. Jerneja Jakopič, vodja projekta in izredna profesorica na biotehniški fakulteti.
Kmetje stremimo k temu, da naredimo nekaj dobrega, da potrošnik dobi v roke nekaj lepega in svežega.
Opozorila je, da so se posvetili trem sklopom: tehnologiji pridelave, skladiščenju in trženju sorte. Oblikovali so celostno grafično podobo, registrirali blagovno znamko BonitaSi, predvsem pa zagotovili, da so vsi pridelovalci na trgu prisotni z enotno podobo. »Kmetje stremimo k temu, da naredimo nekaj dobrega, da potrošnik dobi v roke nekaj lepega in svežega. Jabolko bonita je prav to,« sklene Anton, ki je s sozadružniki letos pridelal okoli 400 ton jabolk, ciljajo na 2000 ton. Za distribucijo in skladiščenje skrbijo pri Marku Krošlju oziroma v podjetju Darsad.
