Jadralni padalec Duško je zapisan tudi krvodajalstvu
»Sem takšne sorte človek, da ko nekaj začnem, tudi končam, začel sem leta 1977, in dokler mi bo zdravje služilo in dokler bom brez zdravil, bom krvodajalec, to je do konca prihodnjega leta, ko bom dosegel starostno omejitev. Na srečo krvi ne jaz ne nihče od mojih domačih še ni potreboval, jo pa raje stokrat dam, kot enkrat dobim,« pravi Dušan Gorenc iz Gorenjega Gradišča pri Dolenjskih Toplicah. Pred dnevi je v Centru za transfuzijsko dejavnost Novo mesto kri daroval že 150-krat. Poudari, da zdravo živi tudi na račun krvodajalstva. Čeprav se je pred tremi leti upokojil, je še kako aktiven, velik del prostega časa pa posveti svojemu najljubšemu hobiju, jadralnemu padalstvu.
Užitek in adrenalin
»Leta 1995 smo ustanovili Klub za prosto letenje Kanja Dolenjske Toplice in takrat smo poudarili tudi dejstvo, da smo kot adrenalinski športniki bolj izpostavljeni nevarnostim in nesrečam, zato smo se organizirali za krvodajalstvo. Po navadi smo šli družno na krvodajalsko akcijo v januarju, ko je največje pomanjkanje krvi, leta 1998, ko je bila ustanovljena občina, pa so kmalu organizirali občinske akcije v januarju in juliju, tako da se udeležujemo teh terminov,« pove. Slabi dve leti po ustanovitvi kluba je postal predsednik, tako doma kot v tujini pa ga poznajo kot uspešnega jadralnega padalca, ki je s svojim klubom dosegel vse, kar se na tem področju da doseči, bili so tudi evropski in svetovni prvaki jadralnih padalcev v natančnem pristajanju, zelo uspešen, celo uspešnejši od očeta, je Dušanov sin Jaka. Duško z veliko strastjo govori o jadranju. »To je užitek in adrenalin. Ko si v zraku, gledaš, da te ne posrka. Pa kragulje opazuješ, kje se dvigujejo, kje je torej primerna termika. Včasih pa kragulji opazujejo nas. Od tod tudi ime kluba Kanja,« se nasmehne sogovornik in doda, da je cilj vsakega jadralnega padalca, da je čim dlje v zraku, tako lahko jadra tudi po pet ur skupaj. Včasih je imel od 200 do 300 poletov na leto, zdaj ni več tako aktiven v zraku, na leto poleti približno 60-krat, je pa bolj aktiven pri vzdrževanju vzletišč in pristajališč. Doma dela, saj imajo velik vrt, tako in tako nikoli ne zmanjka.
To je bilo po služenju vojaškega roka, tako da sem šel v Novo mesto. Odpravil pa sem se malo iz radovednosti.
Dušan se še dobro spomni, kako je šel kot mladinec s kolegi prvič darovat kri. »To je bilo po služenju vojaškega roka, tako da sem šel v Novo mesto. Odpravil sem se malo iz radovednosti. K darovanju smo vedno povabili še kakšnega novega krvodajalca, radi pa smo združili prijetno s koristnim, tako da smo prosti dan izkoristili za kak piknik ali delovno akcijo. Tudi pustni torek smo si radi izbrali, da je bil ta dan prost,« pravi Dušan, ki je še bolj kot na svojo jubilejno številko darovanja krvi ponosen na ženo, ki je kri januarja letos darovala 60., krvodajalca sta tudi oba sinova. Ker je Dušan star 64 let, bo lahko krvodajalec do konca prihodnjega leta.
A Dušan, ki ga prijatelji kličejo Duško, ni samo krvodajalec, temveč se mu po krvi pretaka tudi prostovoljstvo. Je aktiven član topliške krajevne organizacije RK, član nadzornega odbora OZ RKS Novo mesto, član civilne zaščite, gasilec. Tudi tokrat je kri daroval v sklopu krvodajalske akcije za občane Dolenjskih Toplic, zato so na odvzem prišli tudi njegovi sokrajani in župan Franc Vovk. Ob visokem jubileju so mu čestitali predsednica OZ RKS Novo mesto Danica Novak Malnar, župan Franc Vovk, predsednica KORK Dolenjske Toplice Ivana Pelko (Duškova sestra) ter vodja Centra za transfuzijsko dejavnost Mojca Šimc.
Drago pa stotič
Istega dne pa je kri daroval še en jubilant, in sicer Drago Lunder iz KORK Šmarjeta, ki je kri daroval stotič. Začel je že pri 18 letih, ko se je pridružil sodelavcem v Novoteksu, kjer so še posebno spodbujali darovanje krvi in jim za nagrado dali dva kilograma blaga. Tudi po odhodu v druge službe je še daroval, vzor pa je imel tudi v štiri leta starejšem bratu krvodajalcu. Ob službi mu čas zapolni kmetovanje s sinom. »Čeprav se mu delovna doba počasi izteka, pa mu do krvodajalske upokojitve manjka še kar veliko let, zato mu bomo prav gotovo čestitali še za kakšni jubilej. Čestitali in zahvalili sta se mu sekretarka OZ RKS Novo mesto Barbara Ozimek in vodja Centra za transfuzijsko dejavnost Mojca Šimc,« je sporočila Mateja Šlajkovec iz OZRKS Novo mesto.
