Jajce ubili v vodo in vedeževali
»Zadnjemu dnevu v letu tudi Slovenci pravijo staro leto in ne Silvestrov dan ali večer,« je že leta 1886 dejal Ivan Navratil, slovenski urednik in jezikoslovec češkega rodu. Etnolog dr. Niko Kuret dodaja, da je ta večer za kristjane drugi sveti večer, čeprav se je zanj ugnezdilo ime Silvestrov večer.
Postavljanje jaslic, božično kajenje doma, peka božičnega kruha, tepežkanje, koledovanje, Sveti trije kralji in vse drugo so običaji, ki jih vse pogosteje izvajamo tudi pri nas, saj so naši ter nam prikličejo čase naših babic in dedkov. Hkrati povezujejo družino in skupnost, v kateri živimo.
Zadnjemu dnevu v letu tudi Slovenci pravijo staro leto in ne Silvestrov dan ali večer.
Prvič so novo leto praznovali že stari Rimljani, ko so leta 153 pred našim štetjem začetek leta s 1. marca prestavili na 1. januar. Silvestrski večer je nato leta 335 dobil ime v čast pokojnemu papežu Silvestru. Danes na ta dan razmišljamo o novoletnih zaobljubah in svojim najdražjim zaželimo srečo. Priljubljeni so majhni prinašalci sreče, kot so prašički, štiriperesne deteljice, figurice dimnikarja ali pikapolonice.
Obredni obhod
Postavljanje jaslic spada med naše stare običaje, lahko jih označimo za upodobitev rojstva Jezusa Kristusa. Pokojni pater Leopold Grčar z Brezij na Gorenjskem, zagotovo največji poznavalec jaslic pri nas, je dejal, da so oltar vsake družine. Ko govorimo o prvih, največkrat omenjamo Frančiška Asiškega in leto 1223, ko je v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji za božič postavil žive jasli. Klasične jaslice naj bi k nam prišle šele z jezuiti leta 1644, ki so jih postavili v jezuitski cerkvi v Ljubljani. Vendar to ni prva upodobitev Kristusovega rojstva. Najstarejši prizor Gospodovega rojstva pri nas je ohranjen na listini iz leta 1242, in sicer je to pečat benediktinskega samostana v Gornjem Gradu. Jaslične podobe se prvič pojavljajo od 14. do 16. stoletja, na primer na freski Gospodovega rojstva pri Sv. Primožu nad Kamnikom iz leta 1504. Prizore Gospodovega rojstva iz teh obdobij najdemo v Crngrobu, Hrastovljah, na Muljavi, v Petrovčah in drugod, tudi v samostanskih knjižnicah v rokopisih.
V dneh okrog novega leta po vaseh še danes srečujemo kolednike. Koledovanje je obredni obhod, ko obhodniki – koledniki predvsem v času božiča, novega leta in praznika Svetih treh kraljev obiskujejo domove in s petjem pesmi – kolednic voščijo mir, srečo, zdravje in blagostanje. O tem starem obredu sta pisala že Trubar in Valvasor.
Prepovedan običaj
V dneh pred novim letom na tržnicah med drugim kupujemo veje bele omele, ki jo po navadi obešamo na hišna vrata. Pravijo, da za srečo in debelejšo denarnico. Že od nekdaj naj bi imela bela omela magično moč napovedovanja sreče in prihodnosti. Tako kot božje drevce tudi veje bele omele spadajo med klasično božično okrasitev. Bele jagode se v soju sveč biserno bleščijo. Verovanje v magično moč te polovične zajedavke po svoje povezuje preteklost in sedanjost, z drugimi simboli in človeškimi hotenji prenaša dobre želje prek praga starega v novo leto.
2018. je EU prepovedala vlivanje svinca.
V časih, ko nas še niso zastrupljali televizijski programi in pametni telefoni, so se ljudje v pričakovanju novega leta zabavali na drugačne načine. Med stare šege lahko uvrstimo vlivanje svinca, ki je star poganski običaj. Izvajali so ga ob prehodu starega leta v novo. Postopek je bil preprost: raztaljeni svinec so vlili v posodo z vodo, iz podobe pa so napovedovali usodo. Čeprav je Evropska unija leta 2018 zaradi tveganja za zdravje vlivanje svinca prepovedala, mnogi ohranjajo to tradicijo in vedežujejo iz likov, ki jih ustvari stopljen svinec, ko ga vlijemo v mrzlo vodo. Na spletu so na prodaj celo kompleti z razlago nastalih podob, ki jih ustvari svinec v stiku z vodo.
Belo omelo obešamo na hišna vrata za srečo in debelejšo denarnico.
Največkrat so ga vlivali na božični ali silvestrski večer. Navade se razlikujejo. Ponekod so začeli že po prižiganju prve adventne svečke, drugje šele za Svete tri kralje. Na Poljskem in v Ukrajini vlivajo vosek, ponekod na Notranjskem pa so baje ubili jajce v kozarec vode in vedeževali na podlagi tako nastalih likov. Primož Hieng
