»Ali se spomnite mojega upanja, lahko bi rekla celo trditve, da bo brezdomec Jakob Fekonja kmalu zakuril v svoji peči, si prižgal luč, pogledal skozi okno in se po ne vem koliko letih tudi stuširal. Naj vam povem, da ima naš pravljičar zdaj res topel dom. Hvala vsem, da ne omenjam imen, ki ste pomagali, pomagate in boste še,« je čustveno pričevanje Tine Margan Lužar, ene izmed vsaj desetih dobrosrčnih Kočevcev, ki so še isti dan po objavi prispevka v našem časopisu z naslovom Lačen spi med podganami staknili glave. Dno človeške bede se je še isti dan dotaknilo tudi pristojnih...