MARTINOVANJE

Janez Bogataj: »Akterji novih martinovanj so se začeli kostumirati v škofe, menihe in župnike«

Martinovo pomeni simboličen zaključek vinogradnikovega truda v vinogradu in je namenjeno predstavitvi vinogradnikov, vinarjev ter njihovega mošta in mladih vin.
Fotografija: Ljubljanska vinska pot FOTO: Blaž Samec Blaž Samec
Odpri galerijo
Ljubljanska vinska pot FOTO: Blaž Samec Blaž Samec

Vinarji, vinogradniki in ljubitelji vina so se veselili konca tedna, ko imamo po vsej državi številne martinove prireditve. V vinorodnih okoljih je to pomemben čas, ko se po starih šegah mošt s krstom spremeni v vino. Letošnji dogodki se bodo podaljšali v ponedeljek, saj je martinovo prav na ta dan, policija pa svari pred vožnjo pod vplivom alkohola.

Martinovo pomeni simboličen zaključek vinogradnikovega truda v vinogradu in je namenjeno predstavitvi vinogradnikov, vinarjev ter njihovega mošta in mladih vin. Za vse, ki živijo od grozdja in vina, je to velik praznik. Ne le na vinorodnih območjih, temveč tudi drugod po Sloveniji, različna društva in predvsem gostinci god Svetega Martina obeležujejo z organizacijo družabnih, etnoloških in športnih prireditev.

Zakaj imamo občutek, da gre bolj za vinski praznik z izborom vinskih kraljic, in kako se je nekoč praznoval sv. Martin, smo vprašali priznanega etnologa, univerzitetnega profesorja in publicista Janeza Bogataja.

Etnolog Janez Bogataj FOTO: Leon Vidic
Etnolog Janez Bogataj FOTO: Leon Vidic

»Martinovo je danes dejansko le vinski praznik. Ta se je začel razvijati s številnimi inovativnimi vsebinami šele od 60. let 20. stoletja in je bil novost na področju vinskega marketinga, vključno z vinskimi kraljicami in drugimi akterji t.i. slovenske vinske monarhije (!). Prvotno je bilo martinovo zahvalni dan za letino. Kjer so bila temeljna živila žita, je bilo praznovanje usmerjeno k njim. V vinorodnih krajih je popolnoma logično, da je bil glavni pridelek v grozdju in v nadaljevanju v moštu, ki je okoli martinovega postajal vino. Z novimi vsebinami praznika so se številne šege in navade popolnoma spremenile ali odšle v skladišča zgodovinskega spomina. Akterji novih martinovanj so se začeli kostumirati v škofe, menihe in župnike, namesto intimnih praznovanj v okvirih družin, sosedstev in krajevne povezanosti, so se začela organizirati najrazličnejša javna, predvsem množična martinovanja. Edina vinorodna dežela, kjer nadaljujejo martinovanjsko dediščino, seveda tudi z določenimi spremembami, je vinorodna dežela Primorska,« je pojasnil Bogataj.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije