POZVAL K SOLIDARNOSTI
Janez Janša je optimističen
Svetovni voditelji morajo po njegovem pokazati moralni kompas.
Odpri galerijo
Če ne bomo solidarni in cepiva ne bo dobil cel svet in ne bo precepljen cel svet, bo virus mutiral, je poudaril Janša. FOTO: Leonhard Foeger, Reuters
Predsednik vlade Janez Janša je med govorom na virtualni konferenci z naslovom Spreminjanje paradigem v svetu pandemije: Kako povrniti zaupanje? – Zdravje, sreča in etika izrazil optimizem glede premagovanja pandemije covida 19.
Janša je v uvodu dejal, da pogosto slišimo, da težki časi iz ljudi izvabijo najboljše in najslabše. »Pandemija bolezni covid 19 je odličen primer tega. Priča smo bili nesebični predanosti zdravstvenih delavcev po vsem svetu, pa tudi povečanju črnega trga osebne zaščitne medicinske opreme, v zadnjih mesecih pa tudi povečanju črnega trga s cepivi.« Tudi na državni ravni lahko opazimo nekaj podobnosti. »Tako so na primer države članice EU, čeprav nimajo dovolj cepiva za svoje državljane, vseeno izvozile skoraj 77 milijonov odmerkov v več kot 30 držav. Bilo bi zelo dobrodošlo in koristno za svetovno skupnost, če bi se nam zavezniki EU pridružili pri nesebičnih dejanjih in vzajemnost.«
»Nespametno je predvidevati, da bomo, ko bomo na Zahodu precepljeni, varni pred to pandemijo. Če preostali del sveta ne dobi cepiva, bo virus mutiral in se znova pojavil na Zahodu. Dokler celotni svet ne bo precepljen, virusa kot človeštvo ne bomo premagali,« je poudaril Janša. Dejal je, da smo potrebovali skoraj 200 let, da smo izkoreninili črne koze. »Vendar sem optimističen, da z boleznijo covid 19 ne bo tako. V enem letu od izbruha so znanstveniki in farmacevtska podjetja proizvedli cepiva, za katera bi običajno potrebovali približno desetletje.«
Janša je dodal, da imamo znanje in gradimo zmogljivosti za spopadanje z virusom. »Izkušnje pridobivamo tudi za naslednje možne epidemije. In naučili smo se, da več solidarnosti kot pokažemo soljudem, prej bomo dokončno premagali to bolezen.«
Učinkovitost našega boja proti pandemiji bo po Janševih besedah odvisna od vodenja državnikov. »Če ravnajo egoistično, bodo njihove države kratkoročno lahko na boljšem, a dolgoročno bodo na slabšem. Če pa vsi nastopimo solidarno, pa bo to prineslo dolgoročne koristi, ki bodo imele kratkoročne posledice. Vsi voditelji pa imajo odgovornost za svoje države in do ljudi, ki so jih izvolili.« Najbolj preudarna pot naprej je po njegovem mnenju, da državni voditelji okrepijo dogovor v okviru programa Covax in vključijo ves svet v mehanizem razdeljevanja, razširijo partnerstvo na zasebne subjekte in zagotovijo koristi za vlagatelje, proizvajalce in razvijalce cepiv. Brez takšnega pristopa po njegovem ne bo napredka.
»Kot državniki ne bežimo pred svojimi obveznostmi in odgovornostmi, toda rezultati delovanja bodo znani šele v prihodnjih mesecih.« Janša pravi, da je bil sam v zadnjem letu v stiku s številnimi prostovoljci in nevladnimi organizacijami, zato ve, da tudi oni prispevajo svoje v boju proti pandemiji in da je zgolj vprašanje časa, kdaj bomo premagali pandemijo. »Še pomembnejše vprašanje na obzorju pa je, ali bomo po tej pandemiji boljši ali slabši kot ljudje in kot družba. Odgovor na to vprašanje že nastaja tako sedaj kot govorimo kot v realni prihodnosti. Pravzaprav, ko gre za medčloveško solidarnost in svetovno upravljanje, vsak dan pandemije šteje. Svetovni voditelji so tisti, ki morajo pokazati moralni kompas. Mogoče sedaj bolj kot kdaj prej, kajti le tako lahko vodimo države in družbe v boljšo ter svetlejšo prihodnost.«
Janša je v uvodu dejal, da pogosto slišimo, da težki časi iz ljudi izvabijo najboljše in najslabše. »Pandemija bolezni covid 19 je odličen primer tega. Priča smo bili nesebični predanosti zdravstvenih delavcev po vsem svetu, pa tudi povečanju črnega trga osebne zaščitne medicinske opreme, v zadnjih mesecih pa tudi povečanju črnega trga s cepivi.« Tudi na državni ravni lahko opazimo nekaj podobnosti. »Tako so na primer države članice EU, čeprav nimajo dovolj cepiva za svoje državljane, vseeno izvozile skoraj 77 milijonov odmerkov v več kot 30 držav. Bilo bi zelo dobrodošlo in koristno za svetovno skupnost, če bi se nam zavezniki EU pridružili pri nesebičnih dejanjih in vzajemnost.«
Ves svet mora dobiti cepivo
»Nespametno je predvidevati, da bomo, ko bomo na Zahodu precepljeni, varni pred to pandemijo. Če preostali del sveta ne dobi cepiva, bo virus mutiral in se znova pojavil na Zahodu. Dokler celotni svet ne bo precepljen, virusa kot človeštvo ne bomo premagali,« je poudaril Janša. Dejal je, da smo potrebovali skoraj 200 let, da smo izkoreninili črne koze. »Vendar sem optimističen, da z boleznijo covid 19 ne bo tako. V enem letu od izbruha so znanstveniki in farmacevtska podjetja proizvedli cepiva, za katera bi običajno potrebovali približno desetletje.«
Janša je dodal, da imamo znanje in gradimo zmogljivosti za spopadanje z virusom. »Izkušnje pridobivamo tudi za naslednje možne epidemije. In naučili smo se, da več solidarnosti kot pokažemo soljudem, prej bomo dokončno premagali to bolezen.«
Nastopimo solidarno
Učinkovitost našega boja proti pandemiji bo po Janševih besedah odvisna od vodenja državnikov. »Če ravnajo egoistično, bodo njihove države kratkoročno lahko na boljšem, a dolgoročno bodo na slabšem. Če pa vsi nastopimo solidarno, pa bo to prineslo dolgoročne koristi, ki bodo imele kratkoročne posledice. Vsi voditelji pa imajo odgovornost za svoje države in do ljudi, ki so jih izvolili.« Najbolj preudarna pot naprej je po njegovem mnenju, da državni voditelji okrepijo dogovor v okviru programa Covax in vključijo ves svet v mehanizem razdeljevanja, razširijo partnerstvo na zasebne subjekte in zagotovijo koristi za vlagatelje, proizvajalce in razvijalce cepiv. Brez takšnega pristopa po njegovem ne bo napredka.
Bomo po pandemiji boljši?
»Kot državniki ne bežimo pred svojimi obveznostmi in odgovornostmi, toda rezultati delovanja bodo znani šele v prihodnjih mesecih.« Janša pravi, da je bil sam v zadnjem letu v stiku s številnimi prostovoljci in nevladnimi organizacijami, zato ve, da tudi oni prispevajo svoje v boju proti pandemiji in da je zgolj vprašanje časa, kdaj bomo premagali pandemijo. »Še pomembnejše vprašanje na obzorju pa je, ali bomo po tej pandemiji boljši ali slabši kot ljudje in kot družba. Odgovor na to vprašanje že nastaja tako sedaj kot govorimo kot v realni prihodnosti. Pravzaprav, ko gre za medčloveško solidarnost in svetovno upravljanje, vsak dan pandemije šteje. Svetovni voditelji so tisti, ki morajo pokazati moralni kompas. Mogoče sedaj bolj kot kdaj prej, kajti le tako lahko vodimo države in družbe v boljšo ter svetlejšo prihodnost.«
