SREČANJE TREH PREDSEDNIKOV
Janez Janša: Ko krivica postane zakon, je upor dolžnost
Janša je za sodstvo podal dve predloga. Eden od njiju je neposredni prenos odmevnih procesov.
Odpri galerijo
Srečanje treh predsednikov. FOTO: Kabinet predsednika vlada
»Če vi sami v sodstvu ne boste sposobni neke resne refleksije situacije in reforme in samokorekcije, ker politika tega verjetno ni sposobna, potem bodo protestirali tisti, ki jim uničujete življenja. To bodo drugačni protesti. Videli smo jih nedavno v eni od naših partnerskih držav, članic EU.« Tako je na srečanju najvišjih predstavnikov treh vej oblasti dejal predsednik vlade Janez Janša. Gostil ga je predsednik države Borut Pahor, tretji predsednik pa je bil predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. Omenil je tudi rek, ki ga je moč videti ob zdajšnjih protivladnih protestih v Ljubljani: »Obstaja neki rek, ki ga je verjetno kdo drug že prej izrekel, pripisuje se ga Thomasu Jeffersonu, ki se glasi: 'Ko krivica postane zakon, je upor dolžnost.' Ta citat se zlorablja vsak petek na ljubljanskih ulicah. Ampak tam protestirajo tisti, ki branijo svoje privilegije.«
Janša predlaga dvoje: »Prvič, da se sodstvo odpre, da ljudje vidijo, kako se sodi, ker p tem ne bodo ne tisti sodniki ne tisti tožilci, ki so dokazano zamočili stvari, ali pa napačno, po krivem tožili in sodili, napredovali, ker zdaj je to formula.
Če bi bilo nekaj odmevnih procesov neposredno prenašanih, ne bi bilo 50 obravnav, ampak mogoče samo tri. Če ste tako prepričani, kako se dela prav, kako se dela po ustavi, po zakonih, po kriterijih, potem ne vem, zakaj tak odpor proti temu, da se sodne obravnave prenašajo. Smo v 21. stoletju, internet obstaja. Naredimo eno leto poskusnega obdobja in bomo videli, kdo ima prav. V Sloveniji se še vedno sodi v imenu ljudstva, ljudstvu pa se ne dovoli vpogleda v to, kako se sodi, ne v konkretne postopke, ampak nasploh. /.../ Drugi predlog je, da resno preučite ta omnibus slovaški zakon in da ga sodstvo, sodni svet ali pa sodna veja oblasti sama, v sodelovanju s tožilstvom, za katero se v Sloveniji ne ve, ali je sodna ali izvršila veja, predlaga. Na ta način se bomo izognili političnim debatam, prestižnim vprašanjem in mislim, da bomo potem vsi zelo srečni, ker bodo ti principi, ki ste jih prej citirali iz ustave, zaživeli v praksi, zaenkrat pa so to samo mrtva črka na papirju v večini primerov.«
Izrazil je tudi upanje, da bo imel današnji posvet na najvišji ravni pozitivne učinke tako na medsebojne odnose med tremi vejami oblasti kot tudi na delovanje države kot celote, ki je v prvi vrsti namenjeno dobrobiti državljanov.
Janša predlaga dvoje: »Prvič, da se sodstvo odpre, da ljudje vidijo, kako se sodi, ker p tem ne bodo ne tisti sodniki ne tisti tožilci, ki so dokazano zamočili stvari, ali pa napačno, po krivem tožili in sodili, napredovali, ker zdaj je to formula.
Pahor predstavlja kandidata za viceguvernerko in ustavnega sodnikaV sredo bosta v predsedniški palači potekali javni predstavitvi kandidatov predsednika republike. Ob 10. uri se bo javnosti predstavila kandidatka za članico Sveta Banke Slovenije – viceguvernerko Arjana Brezigar Masten, uro kasneje pa kandidat za sodnika Ustavnega sodišča RS Anže Erbežnik.
Pahor se je za javne predstavitve kandidatov odločil, ker prispevajo k preglednosti in h kakovosti postopkov izvolitve visokih državnih funkcionarjev ter krepijo zaupanje javnosti. »Hkrati pa takšne predstavitve omogočajo, da se javnost s kandidatom spozna, še preden o njem dokončno odloči državni zbor ali ga na položaj neposredno imenuje predsednik republike,« so zapisali v sporočilu javnosti.
Pahor se je za javne predstavitve kandidatov odločil, ker prispevajo k preglednosti in h kakovosti postopkov izvolitve visokih državnih funkcionarjev ter krepijo zaupanje javnosti. »Hkrati pa takšne predstavitve omogočajo, da se javnost s kandidatom spozna, še preden o njem dokončno odloči državni zbor ali ga na položaj neposredno imenuje predsednik republike,« so zapisali v sporočilu javnosti.
Če bi bilo nekaj odmevnih procesov neposredno prenašanih, ne bi bilo 50 obravnav, ampak mogoče samo tri. Če ste tako prepričani, kako se dela prav, kako se dela po ustavi, po zakonih, po kriterijih, potem ne vem, zakaj tak odpor proti temu, da se sodne obravnave prenašajo. Smo v 21. stoletju, internet obstaja. Naredimo eno leto poskusnega obdobja in bomo videli, kdo ima prav. V Sloveniji se še vedno sodi v imenu ljudstva, ljudstvu pa se ne dovoli vpogleda v to, kako se sodi, ne v konkretne postopke, ampak nasploh. /.../ Drugi predlog je, da resno preučite ta omnibus slovaški zakon in da ga sodstvo, sodni svet ali pa sodna veja oblasti sama, v sodelovanju s tožilstvom, za katero se v Sloveniji ne ve, ali je sodna ali izvršila veja, predlaga. Na ta način se bomo izognili političnim debatam, prestižnim vprašanjem in mislim, da bomo potem vsi zelo srečni, ker bodo ti principi, ki ste jih prej citirali iz ustave, zaživeli v praksi, zaenkrat pa so to samo mrtva črka na papirju v večini primerov.«
Za korist vseh ljudi
Florjančič predlaga, da »vzpostavimo sprejemljive poti in načine medsebojnega komuniciranja, saj nekatere današnje ugotovitve kažejo, da smo v odnosih med vejami oblasti po nepotrebnem zašli v relacije, ki naše skupno delo otežujejo«. Izpostavil je, da se bo s sprejemljivejšim načinom komuniciranja delo vseh treh vej oblasti in tudi drugih institucij državnega sistema uspešno nadgrajevalo, ne pa spodjedalo njegove temelje: »Kajti tri veje oblasti niso država vsaka zase, ampak smo ustavno vzpostavljeni in določeni, da skupno delujemo za korist vseh ljudi v naši skupni domovini.«
Izrazil je tudi upanje, da bo imel današnji posvet na najvišji ravni pozitivne učinke tako na medsebojne odnose med tremi vejami oblasti kot tudi na delovanje države kot celote, ki je v prvi vrsti namenjeno dobrobiti državljanov.
