Janez Janša mora plačati 8000 evrov kazni za obrekovanje
Višje sodišče v Celju je zavrnilo pritožbo Janeza Janše in potrdilo obsodbo ter kazen v višini 8000 evrov zaradi kaznivega dejanja obrekovanja nekdanjega direktorja STA Bojana Veselinoviča. Janša bo moral plačati tudi sodno takso kot strošek pritožbenega postopka, izhaja iz sodbe.
Poseben način napada na čast in dobro ime drugega.
Cilj toženega je bil po mnenju sodišča ravno v tem.
Zavedal se je neresnic in ravnal naklepno.
Senat celjskega sodišča je prvaka SDS novembra lani obsodil za kaznivo dejanje obrekovanja, ki mu ga je v zasebni tožbi zaradi zapisa v tvitu maja 2021 očital nekdanji direktor STA Veselinovič. Sodišče sicer ni ugodilo zahtevi tožnika po pogojni zaporni kazni, je pa Janši prisodilo 8000 evrov denarne kazni. Plačati jih mora v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe, denar pa gre v državni proračun. Sodišče je zasebnega tožilca s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 7209 evrov napotilo na pravdo.
Veselinovič je kot zasebni tožilec Janšo kazensko preganjal zaradi tvita, v katerem je takratni premier zapisal: »Neverjetno za EU v 21. stoletju, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi STA in zato mesečno pokasira 8500 evrov. Več kot predsednik republike.«
Trditve neresnične
»Ne le iz zagovora obtoženca, temveč tudi iz vseh dokazov, ki so bili izvedeni med sojenjem, brez dvoma izhaja, da so bile trditve, ki jih je obtoženi zapisal v inkriminiranem tvitu, povzetem v izreku sodbe, neresnične, in sicer tako trditve, s katerimi je Veselinoviča označil kot sodelavca pri umoru, kakor tiste, ki se nanašajo na plačo zasebnega tožilca,« piše v sodbi.
Prav tako je Janša po mnenju sodnega senata vedel, da zapisano škoduje časti in dobremu imenu Veselinoviča. »Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da tvita ni mogoče šteti kot vrednostno oceno Veselinoviča, pač pa da gre za eksplicitno izražene in jasno zapisane trditve, ki drugačne razlage ne dopuščajo,« so zapisali.
Niso pa sledili zahtevi tožnika po pogojni zaporni kazni.
Izpostavili so še, da je kaznivo dejanje obrekovanja »poseben način napada na čast in dobro ime drugega«. »Kot je pravilno povzelo sodišče prve stopnje, storilec pri tem dejanju skriva svoje osebno mnenje o drugi osebi pod plaščem objektivnega opazovalca, ki samo ugotavlja dejstva, drugim pa prepušča, da si ustvarijo negativno mnenje,« piše v sodbi višjega sodišča.
Za obrekovanjem je vedno razžalitev; storilec obrekovanja z neresničnimi izjavami poskuša doseči pri drugih, da bi se o kom ustvarila negativna vrednostna sodba. Slednje pa je bil tudi po prepričanju pritožbenega sodišča cilj obtoženega v konkretnem primeru.
Zavedal se je, da piše neresnice
Pritožbeno sodišče tudi v celoti pritrjuje, da se je obtoženi zavedal neresničnosti zapisanih trditev, pa jih je hotel zapisati na družbenem omrežju, ki je dostopno širokemu krogu ljudi, »torej je ravnal s krivdno obliko direktnega naklepa«.
Janšev zagovornik Franci Matoz je sicer pritožbo na prvostopenjsko sodbo podal zaradi spremenjene obtožbe. Tik pred lansko sklenitvijo glavne obravnave na celjskem okrožnem sodišču je namreč Veselinovič obtožbo iz kaznivega dejanja žaljive obdolžitve spremenil v kaznivo dejanje obrekovanja. A je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Tvit se nanaša na dogajanje leta 2009, ko je Veselinovič tedanjemu odgovornemu uredniku Borutu Mešku vročil izredno odpoved zaposlitve, ta pa je pozneje umrl zaradi bolezni. Nekdanji direktor STA je sicer večkrat zatrdil, da o Meškovi hudi bolezni v času njegovega delovnega razmerja in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vedel ničesar.