VABILO IN NABIRALNIK
Janez Janša prišel kot priča, takoj na začetku pa zaplet
Predsednik vlade Janez Janša je pred preiskovalno komisijo odgovarjal na vprašanja.
Odpri galerijo
Janez Janša. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Predsednik vlade Janez Janša se je danes pojavil pred preiskovalno komisijo, ki jo vodi Robert Pavšič. Namenjena je ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov, povezanih z epidemijo nalezljive bolezni covid 19. Premier je bil vabljen kot priča in že takoj na začetku seje so najprej razjasnjevali zaplete okoli vabila.
Pavšič pravi, da predsedniku vlade vabilo ni bilo izkazano oziroma da ni evidence o tem: »Poskušali smo vam ga vročiti na vaš zasebni naslov, tistega, s katerim razpolagajo tudi uradne evidence, vendar se je nenehno vračalo. Dvakrat se je vrnilo. Samo toliko, da razčistimo,« je dejal. Dodal je še, da za enega od poslanih vabil nimajo podatka, da bi ga prejel. Zakaj je to pomembno? Pavšič je pojasnil, da se vabilo vroča v skladu s zakonom o kazenskem postopku, pričo seznani, kam pride, seznani jo s parlamentarno preiskavo, da je vabljena kot priča, seznani s pravico, da si lahko vzame javnega pooblaščenca. Pa tudi z obveznostmi jo seznani, kot denimo, da mora opravičilo podati pa tudi navesti vzrok, zakaj izostane, če izostane. Janša je odvrnil, da ima to vabilo, saj da mu ga je nekdo dal v poštni nabiralnik.
Janša je pred komisijo pojasnil, da so v času epidemije imeli veliko svetovalnih skupin. Strokovno skupino, ki jo je vodila Bojana Beović, je formalno sestavil on, za vodjo pa je predlagal Beovićevo, saj da je to njegova pristojnost. Skupine so podajale predloge, vlada pa je v veliki meri sledila. Na očitke, da so odločitve sprejemali mimo stroke, je Janša odvrnil: »Katere stroke? Tiste, ki je svetovala kihanje v rokav, ali tiste, ki je zagovarjala ukrepe, kot jih je sprejemal preostali svet?« Pa Mario Fafangel, Maja Sočan in Ivan Eržen? Janša je dejal, da misli, da so bili vključeni. O Erženu, nekdanjem vršilcu dolžnosti direktorja Nacionalnega inštuituta za javno zdravje (Nijz), ima Janša očitno slabo mnenje. Dejal je namreč, da je naredil veliko škode. Izpostavil je poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki da je že leta 2017 opravilo nadzor in Sloveniji svetovalo, kaj vse morajo narediti, da bo pripravljena na epidemijo. »Nijz je imel na dan razglasitve epidemije zaposlenih okoli 500 ljudi, funkcionirali pa so kot v 19. stoletju. Z listki,« pravi Janša in dodaja, da se še danes postavlja omrežje, prek katerega se lahko zagotovi aktualne podatke, potrebne za ukrepe. »Če nimate podatkov, se ne da v realnem času ukrepati. Mislim, da je bil doktor Eržen, vaš neodvisni svetovalec, na vodilnih mestih z gospo Pirnatovo ves ta čas, ko se ni naredilo nič. Celo založili so to poročilo in vlada ga je dobila v roke po pol leta, ko ga je novi direktor slučajno odkril. Imamo stroko, ki je odgovorna, in stroko, ki je neodgovorna.« Eržen je pripravil tudi izvedensko mnenje, o katerem pa je Janša dejal: »To ni izvedensko mnenje, to je mnenje nekoga, ki je sokriv. Dobro, da niste to dali za delo Šarcu.«
Janša je spregovoril tudi o političnih bonbončkih, na katere jih je opozarjal tudi fiskalni svet: »Mi se vedno posvetujemo s fiskalnim svetom. Te pomisleke so izrazili tudi v naših pogovorih in mislim, da smo jih večino pojasnili.« Glede turističnih bonov je dejal, da so delali izračune in ugotovili, če isto vsoto, kot je šla za turistične bone, neposredno dajo turističnim podjetjem, turističnem sektorju, zato da bodo oni plačevali ljudi, ki ne delajo, in krili fiksne stroške, bodo del socialnih problemov rešili, ampak podjetja bodo zaprta, ne bodo obratovala, dejavnosti ne bo: »In sami vesti, kako je v katerih dejavnosti, če je stvar zaprta pol leta ali eno leto.« Ljudje so bone potrošili in z isto količino denarja je bil dosežen dvojni učinek, je pojasnil Janša: »To nam priznavajo vsi v Evropi. Številne evropske države so vavčerskemu pristopu sledile v drugem valu, in kar se tiče fiskalnega učinka, je bil boljši, kot če bi sledili togi formuli, da se plačuje samo nadomestilo tistim, ki ne delajo.« Nekdo iz preiskovalne komisije, je opozoril, da je v poročilu fiskalnega sveta zapisano, da so bila z bonbončki kršena fiskalna pravila. Janša ga je popravil, češ da je citiral le en stavek, medtem ko je celotno poročilo pozitivno naravnano. Kmalu zatem so ga soočili, da je med vrsticami priznal, da niso vsega denarja porabili le za protikoronske ukrepe, predsednik vlade pa je odvrnil, da je šlo za posredno interakcijo. A svet naj bi jih pozival, da naj tega ne počnejo več. Janša je brez omahovanja vrnil: »Če bomo v isti situaciji, bomo to ponovno naredili.«
Na mizi je bila tudi debata o zapiranju na občine. Erženovo poročilo, gre za sodnega izvedenca na tem področju, je ta ukrep kritiziralo, Janša je pojasnil, da je ukrep predlagala strokovna skupina in da je to bila alternativa temu, kar je počelo veliko evropskih držav: zapiranje v stanovanja.
Pavšič pravi, da predsedniku vlade vabilo ni bilo izkazano oziroma da ni evidence o tem: »Poskušali smo vam ga vročiti na vaš zasebni naslov, tistega, s katerim razpolagajo tudi uradne evidence, vendar se je nenehno vračalo. Dvakrat se je vrnilo. Samo toliko, da razčistimo,« je dejal. Dodal je še, da za enega od poslanih vabil nimajo podatka, da bi ga prejel. Zakaj je to pomembno? Pavšič je pojasnil, da se vabilo vroča v skladu s zakonom o kazenskem postopku, pričo seznani, kam pride, seznani jo s parlamentarno preiskavo, da je vabljena kot priča, seznani s pravico, da si lahko vzame javnega pooblaščenca. Pa tudi z obveznostmi jo seznani, kot denimo, da mora opravičilo podati pa tudi navesti vzrok, zakaj izostane, če izostane. Janša je odvrnil, da ima to vabilo, saj da mu ga je nekdo dal v poštni nabiralnik.
Janša je pred komisijo pojasnil, da so v času epidemije imeli veliko svetovalnih skupin. Strokovno skupino, ki jo je vodila Bojana Beović, je formalno sestavil on, za vodjo pa je predlagal Beovićevo, saj da je to njegova pristojnost. Skupine so podajale predloge, vlada pa je v veliki meri sledila. Na očitke, da so odločitve sprejemali mimo stroke, je Janša odvrnil: »Katere stroke? Tiste, ki je svetovala kihanje v rokav, ali tiste, ki je zagovarjala ukrepe, kot jih je sprejemal preostali svet?« Pa Mario Fafangel, Maja Sočan in Ivan Eržen? Janša je dejal, da misli, da so bili vključeni. O Erženu, nekdanjem vršilcu dolžnosti direktorja Nacionalnega inštuituta za javno zdravje (Nijz), ima Janša očitno slabo mnenje. Dejal je namreč, da je naredil veliko škode. Izpostavil je poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki da je že leta 2017 opravilo nadzor in Sloveniji svetovalo, kaj vse morajo narediti, da bo pripravljena na epidemijo. »Nijz je imel na dan razglasitve epidemije zaposlenih okoli 500 ljudi, funkcionirali pa so kot v 19. stoletju. Z listki,« pravi Janša in dodaja, da se še danes postavlja omrežje, prek katerega se lahko zagotovi aktualne podatke, potrebne za ukrepe. »Če nimate podatkov, se ne da v realnem času ukrepati. Mislim, da je bil doktor Eržen, vaš neodvisni svetovalec, na vodilnih mestih z gospo Pirnatovo ves ta čas, ko se ni naredilo nič. Celo založili so to poročilo in vlada ga je dobila v roke po pol leta, ko ga je novi direktor slučajno odkril. Imamo stroko, ki je odgovorna, in stroko, ki je neodgovorna.« Eržen je pripravil tudi izvedensko mnenje, o katerem pa je Janša dejal: »To ni izvedensko mnenje, to je mnenje nekoga, ki je sokriv. Dobro, da niste to dali za delo Šarcu.«
Janša je spregovoril tudi o političnih bonbončkih, na katere jih je opozarjal tudi fiskalni svet: »Mi se vedno posvetujemo s fiskalnim svetom. Te pomisleke so izrazili tudi v naših pogovorih in mislim, da smo jih večino pojasnili.« Glede turističnih bonov je dejal, da so delali izračune in ugotovili, če isto vsoto, kot je šla za turistične bone, neposredno dajo turističnim podjetjem, turističnem sektorju, zato da bodo oni plačevali ljudi, ki ne delajo, in krili fiksne stroške, bodo del socialnih problemov rešili, ampak podjetja bodo zaprta, ne bodo obratovala, dejavnosti ne bo: »In sami vesti, kako je v katerih dejavnosti, če je stvar zaprta pol leta ali eno leto.« Ljudje so bone potrošili in z isto količino denarja je bil dosežen dvojni učinek, je pojasnil Janša: »To nam priznavajo vsi v Evropi. Številne evropske države so vavčerskemu pristopu sledile v drugem valu, in kar se tiče fiskalnega učinka, je bil boljši, kot če bi sledili togi formuli, da se plačuje samo nadomestilo tistim, ki ne delajo.« Nekdo iz preiskovalne komisije, je opozoril, da je v poročilu fiskalnega sveta zapisano, da so bila z bonbončki kršena fiskalna pravila. Janša ga je popravil, češ da je citiral le en stavek, medtem ko je celotno poročilo pozitivno naravnano. Kmalu zatem so ga soočili, da je med vrsticami priznal, da niso vsega denarja porabili le za protikoronske ukrepe, predsednik vlade pa je odvrnil, da je šlo za posredno interakcijo. A svet naj bi jih pozival, da naj tega ne počnejo več. Janša je brez omahovanja vrnil: »Če bomo v isti situaciji, bomo to ponovno naredili.«
Na mizi je bila tudi debata o zapiranju na občine. Erženovo poročilo, gre za sodnega izvedenca na tem področju, je ta ukrep kritiziralo, Janša je pojasnil, da je ukrep predlagala strokovna skupina in da je to bila alternativa temu, kar je počelo veliko evropskih držav: zapiranje v stanovanja.
