NEVARNOST
Janez že 28 let svari pred plazovi
Odpisal tudi minister, končno se nekaj premika. Nevarnosti za naselje Koroška Bela še ni konec.
Odpri galerijo
KOROŠKA BELA – »Madonca, pa se res dela, da je treba kar pohvaliti izvajalce,« je dejal Janez Vilman s Koroške Bele, član civilne iniciative. Mnogi ga kličejo kar monitor dogajanja nad vzhodnim predelom Jesenic, kjer je že nekaj časa jasno, da nad naseljem grozeče čakajo plazovi.
Nevarnosti za naselje Koroška Bela še ni konec. In je verjetno še ne bo, saj so z Geološkega zavoda Slovenije sporočili, da morajo opraviti dodatne raziskave na terenu. »Torej je treba narediti še vse meritve, da bodo v zgornjem delu plazov naredili odvajanje vode, ki je največja težava na tem predelu. Pravijo, da bosta šele na podlagi rezultatov raziskav možna ocena izvedljivosti dodatnih ukrepov na izvornih območjih in projektiranje sanacijskih ukrepov za ublažitev posledic plazenja,« pravi Vilman: »Torej nevarnost, o kateri sem opozarjal pristojne že leta 1990, še ni popolnoma pod nadzorom.«
Osemindvajset let je, kar je Vilman že opozarjal odgovorne na nevarnost, pa so se prvi premiki na področju zagotovitve varnosti krajanov Koroške Bele zgodili šele pred kratkim. »Da se je končno pristopilo k delu, gre največ zaslug naši civilni iniciativi in medijem. Prepričan sem, da brez tega ne bi bilo nič. Imeli smo argumente in jih s pomočjo medijev na pravi način plasirali v javnost,« pove Vilman, ki je na območju plazov Čikle in Urbasa vsaka dva tedna, tudi pozimi.
Nedavno je na naslov Janeza Vilmana prispelo pismo iz urada ministra za okolje in prostor Jureta Lebna. »Pisal je minister osebno. Seznanil sem ga s stanjem nad Koroško Belo. Odgovoril mi je, da je izdelan predlog aktivnosti, ki jih je možno in smiselno izvesti in se pravzaprav že izvajajo. Napisal je, da bo postavljena mreža monitoringa in se bo tako nadzorovalo premike terena. Trenutno na področju plazov tega še ni.«
Minister je opisal gradbene ukrepe v zaledju naselja Koroška Bela. »V obeh dolinah, Čikle in Urbasa, bodo namestili lovilne mreže za drobirske tokove, do maja letos mora biti izdelan na Direkciji RS za vode idejni projekt. Gradnja dveh klasičnih zaplavnih pregrad pa je že v izvedbi. Treba je bilo zagotoviti dostopne ceste, ki so jo zgradili, in kot vidim, na terenu potekajo dela, obenem pa se odvija čiščenje zarasti in struge,« razgrne Vilman in nadaljuje: »Pri rezervoarju je pregrada že gotova in je dvignjena, poteka pa regulacija struge potoka Bela skozi naselje. V zgornjem delu naselja je že gotova, na spodnjem pa se ravno opravljajo dela. Kot mi je razložil minister Leben, so stroški opravljenega ocenjeni na pol milijona evrov.«
Izvemo, da je v izdelavi načrt za zaščito in reševanje. Uprava RS za zaščito in reševanje nadaljuje projekt prenove siren javnega alarmiranja in bo v naselju Koroška Bela prednostno obravnavano in postavljeno. Hkrati bo nameščen sistem lokalnega sistema alarmiranja.
Janez Vilman ve za vsako, še tako skrito lovsko stezico, teren pa pozna še iz mladosti. »Teren na območju Čikle se je močno spremenil. Ne vem, ali zaradi vetra, ki se je upiral v drevje na nestabilnem predelu, nekaj je dodalo deževje. Skale, ki so bile še poleti na površju, so se pogreznile. Kamenje in zemlja se premikata v dolino.
Na območju plazu Urbas sem zelo razočaran nad stanjem. Tam čez gre gozdna cesta za gozdno mehanizacijo. Že dolgo opozarjamo, da težki tovornjaki z lesom ne smejo voziti po tem območju, a so cesto, ki se je pogreznila, spet nasuli in jo povišali. S to obnovitvijo niso naredili nič pozitivnega, le težo materiala in potem vibracije kamionov z lesom, ko peljejo čez, bo gotovo pospešilo pomladno plazenje.
Civilna iniciativa je imela na občini Jesenice sestanek, kjer smo predstavili našo zamisel, da se gozdna cesta lahko popravlja samo pod pogojem, da bomo dobili zagotovilo pristojne državne ustanove, da to popravilo ne bo vplivalo na plazenje. Tega dokumenta do danes nismo dobili, cesto pa so popravili,« je jezen Vilman in trdi: »Spomladi se bo videlo, da imamo pri civilni iniciativi prav, da težki gozdni tovornjaki nimajo tam kaj iskati.«
Nevarnosti za naselje Koroška Bela še ni konec. In je verjetno še ne bo, saj so z Geološkega zavoda Slovenije sporočili, da morajo opraviti dodatne raziskave na terenu. »Torej je treba narediti še vse meritve, da bodo v zgornjem delu plazov naredili odvajanje vode, ki je največja težava na tem predelu. Pravijo, da bosta šele na podlagi rezultatov raziskav možna ocena izvedljivosti dodatnih ukrepov na izvornih območjih in projektiranje sanacijskih ukrepov za ublažitev posledic plazenja,« pravi Vilman: »Torej nevarnost, o kateri sem opozarjal pristojne že leta 1990, še ni popolnoma pod nadzorom.«
Osemindvajset let je, kar je Vilman že opozarjal odgovorne na nevarnost, pa so se prvi premiki na področju zagotovitve varnosti krajanov Koroške Bele zgodili šele pred kratkim. »Da se je končno pristopilo k delu, gre največ zaslug naši civilni iniciativi in medijem. Prepričan sem, da brez tega ne bi bilo nič. Imeli smo argumente in jih s pomočjo medijev na pravi način plasirali v javnost,« pove Vilman, ki je na območju plazov Čikle in Urbasa vsaka dva tedna, tudi pozimi.
Nedavno je na naslov Janeza Vilmana prispelo pismo iz urada ministra za okolje in prostor Jureta Lebna. »Pisal je minister osebno. Seznanil sem ga s stanjem nad Koroško Belo. Odgovoril mi je, da je izdelan predlog aktivnosti, ki jih je možno in smiselno izvesti in se pravzaprav že izvajajo. Napisal je, da bo postavljena mreža monitoringa in se bo tako nadzorovalo premike terena. Trenutno na področju plazov tega še ni.«
Minister je opisal gradbene ukrepe v zaledju naselja Koroška Bela. »V obeh dolinah, Čikle in Urbasa, bodo namestili lovilne mreže za drobirske tokove, do maja letos mora biti izdelan na Direkciji RS za vode idejni projekt. Gradnja dveh klasičnih zaplavnih pregrad pa je že v izvedbi. Treba je bilo zagotoviti dostopne ceste, ki so jo zgradili, in kot vidim, na terenu potekajo dela, obenem pa se odvija čiščenje zarasti in struge,« razgrne Vilman in nadaljuje: »Pri rezervoarju je pregrada že gotova in je dvignjena, poteka pa regulacija struge potoka Bela skozi naselje. V zgornjem delu naselja je že gotova, na spodnjem pa se ravno opravljajo dela. Kot mi je razložil minister Leben, so stroški opravljenega ocenjeni na pol milijona evrov.«
Izvemo, da je v izdelavi načrt za zaščito in reševanje. Uprava RS za zaščito in reševanje nadaljuje projekt prenove siren javnega alarmiranja in bo v naselju Koroška Bela prednostno obravnavano in postavljeno. Hkrati bo nameščen sistem lokalnega sistema alarmiranja.
Skale, ki so bile še poleti na površju, so se pogreznile. Kamenje in zemlja se premikata v dolino.
Janez Vilman ve za vsako, še tako skrito lovsko stezico, teren pa pozna še iz mladosti. »Teren na območju Čikle se je močno spremenil. Ne vem, ali zaradi vetra, ki se je upiral v drevje na nestabilnem predelu, nekaj je dodalo deževje. Skale, ki so bile še poleti na površju, so se pogreznile. Kamenje in zemlja se premikata v dolino.
Na območju plazu Urbas sem zelo razočaran nad stanjem. Tam čez gre gozdna cesta za gozdno mehanizacijo. Že dolgo opozarjamo, da težki tovornjaki z lesom ne smejo voziti po tem območju, a so cesto, ki se je pogreznila, spet nasuli in jo povišali. S to obnovitvijo niso naredili nič pozitivnega, le težo materiala in potem vibracije kamionov z lesom, ko peljejo čez, bo gotovo pospešilo pomladno plazenje.
Plazovi in erozijeNovembra 1789 je s karavanškega pobočja nad Koroško Belo prihrumel plaz in odnesel 40 hiš. Naselje je danes integriran vzhodno ležeč predel mesta Jesenice, njegovi prebivalci pa so se znašli pred neprijetnim dejstvom. Z vrha pobočja Potoške planine dve plazeči gmoti, Čikla in Urbas, tiho, a vztrajno spet grozita naselju. Zabeleženi so še štirje drugi večji in še najmanj 15 manjših pojavov plazov oziroma erozije. Globina drsenja glavnih dveh plazov znaša 15 (Urbas) oziroma 25 (Čikla) metrov. Po izračunih je aktivno premikajoča se masa Urbasa okoli 900.000 kubičnih metrov materiala, Čikle pa 140.000. Potoška planina ima 134.000, plaz pod Olipovo planino 26.000, Malnež 1 140.000 in Malnež 2 240.000 kubičnih metrov aktivno premikajoče se mase. Predvsem plazova Malnež 1 in 2 nista zanemarljiva, s površino dva hektarja oziroma štiri in sta relativno blizu Koroške Bele.
Civilna iniciativa je imela na občini Jesenice sestanek, kjer smo predstavili našo zamisel, da se gozdna cesta lahko popravlja samo pod pogojem, da bomo dobili zagotovilo pristojne državne ustanove, da to popravilo ne bo vplivalo na plazenje. Tega dokumenta do danes nismo dobili, cesto pa so popravili,« je jezen Vilman in trdi: »Spomladi se bo videlo, da imamo pri civilni iniciativi prav, da težki gozdni tovornjaki nimajo tam kaj iskati.«