Janković pravi, da v Ljubljani ne bo domobranskih spomenikov: kaj o tem meni Pirc Musarjeva?

Vodja komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je v javnem pismu kandidatko za predsednico republike Natašo Pirc Musar zaradi obiska komemoracije na Sv. Urhu sprašuje o njenih stališčih do povojnih pobojev. Pirc Musarjeva meni, da je treba za spravo narediti več, a si hkrati ne želi, da se ta zlorablja za politične obračune.

Dežman meni, da naj bi bila komemoracija na Sv. Urhu spoštljiv poklon žrtvam, ki jo je ljubljanski župan Zoran Janković »izkoristil za izražanje skrajnih, do demokracije in svetosti mrtvih sovražnih stališč«. S tem ko je znova ponovil, da domobranskih spomenikov v Ljubljani ne bo, je po Dežmanovem mnenju zanikal »najhujši bratomorni zločin v slovenski zgodovini«.

Janković je namreč v nagovoru na spominski slovesnosti pri nekdanji domobranski postojanki na Svetem Urhu ob dnevu spomina na mrtve potegnil ostro ločnico med partizani in »domačimi izdajalci«. »V spomin nepotrebnim žrtvam, ki so jih domači izdajalci skupaj z okupatorjem tu pobili.« Želeli so živeti na svoji zemlji in govoriti svoj jezik in imeli so za sosede domobrance, je dejal.

Ker je Janković v tem nagovoru na Sv. Urhu izrazil podporo Pirc Musarjevi, se Dežman z javnim pismom obrača nanjo in jo sprašuje, ali bo kot predsednica v zameno za Jankovićevo podporo zagovarjala tudi politike, »ki nas vodijo naravnost v sramotno zavrženo civilno religijo titoizma«. Sprašuje jo tudi, kaj bo storila, da bodo posmrtni ostanki v skladu z zakonodajo dobili pravico do groba v Ljubljani, ter ali bo prevzela spravno izročilo aktualnega predsednika Boruta Pahorja.

Pirc Musarjeva se je danes za STA strinjala, da je aktualni predsednik Pahor naredil veliko za spravo. »Imamo spomenik sprave, česar marsikatera država vzhodnega bloka ni zmogla,« je dejala. Izpostavila je Češko in Hrvaško. A je po njenem mnenju treba narediti še več.

Vprašala se je namreč, kaj še lahko storimo, da politika tega ne bo več uporabljala za razdvajanje slovenskega naroda. »Večkrat sem povedala, da mi izrazito ni všeč, da se vprašanje sprave zelo demagoško zlorablja za politična obračunavanja, predvsem pred vsakimi volitvami,« je poudarila.

Želela bi si, da si vsi priznamo, da je bil narodnoosvobodilni boj »vendarle najbolj domoljubno dejanje v zgodovini Slovenije«. Da smo bili pač na pravi strani zgodovine, ko smo se borili proti fašizmu in nacizmu. »Povojni poboji brez sodnih postopkov pa so zločin in tega lahko tudi zdaj jasno in glasno obsodim,« je dejala. »Iz srca si pa res želim, da se mladih generacij s tem ne zastruplja več,« je dodala.

Dežmanovega pisma sicer še ni podrobno preučila, »dejstvo pa je, da je po mojem mnenju ravno gospod Dežman tudi eden od soodgovornih za to, da se ta razlog v narodu razpihuje«. Kot zgodovinar bi po njenih besedah moral biti bistveno bolj znanstveno previden, ne pa politično demagoški.

V zvezi z Jankovićevim nastopom ob grobovih žrtev pri sv. Urhu so se oglasili tudi v NSi. Po njihovem mnenju je župan zlorabil spomin na mrtve celo z ideološko diskvalifikacijo predsedniškega kandidata Anžeta Logarja. Politične akterje zato pozivajo, da se tudi v predsedniški kampanji vzdržijo sovražnega govora in skrbijo za visoke standarde politične kulture. Tudi Logar se je sicer v kampanji in javnih objavah zavzel za spravo.