Reševanje podganje problematike v prestolnici: prijave dežujejo

Pred časom smo že pisali o težavah Ljubljančanov s podganami, na katere nas je opozoril bralec Marco. Vprašanja o reševanju te problematike smo naslovili na dve pristojni inštituciji, in sicer na Mestno občino Ljubljana in Zdravstveni inšpektorat RS.

Zdravstveni inšpektorat RS je v povezavi s pojavom večjega števila podgan v središču Ljubljane v letu 2022 prejel dve prijavi. Odgovorile pa so nam tudi pristojne službe ljubljanske mestne občine.

Deratizacija izvedena že večkrat

Odgovor na vprašanje, kakšne ukrepe izvajajo, so pripravili na Oddelku za zdravje in socialno varstvo MU MOL, Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet MU MOL ter Odseku za pobude meščanov MU MOL, je povedala Mateja T. Peer, strokovna sodelavka na Odseku za odnose z javnostmi.

»V letošnjem letu smo na to temo prejeli več pritožb in pobud za ukrepanje tako na oddelku za zdravje in socialno varstvo kot na spletni aplikaciji Servis pobude meščanov. Tako rekoč vse pobude so se nanašale na povečano število glodavcev na območju Miklošičevega parka in Miklošičeve ulice. Največkrat se prijave nanašajo na problematične lokacije, kot so nabrežja vzdolž reke Ljubljanice, področje Metelkove ulice, park Tabor, Bavarski dvor ter Poljanski nasip, prav tako se s to težavo soočajo na Wolfovi.

Na podlagi prejetih obvestil je bila na območju Miklošičevega parka letos deratizacija izvedena že večkrat.

Dreves v Miklošičevem parku ne bomo podirali, bomo pa v dogovoru z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano skušali najti rešitev, da deratiziramo tudi nadzemni del v parku. Sicer košnjo v Miklošičevem parku, skladno s sprejetim letnim načrtom, izvajamo sedemkrat letno, koše pa praznimo vsak dan. Deratizacija kanalizacije je bila opravljena letos 25.7.2022.

Tudi sicer JP Voka Snaga dvakrat letno redno izvaja deratizacijo kanalizacijskega sistema v MOL, poleg tega se deratizacija izvaja v osnovnih šolah in v vrtcih, in sicer v skladu z zdravstveno-higienskimi predpisi. V upravnih zgradbah, katerih lastnica je Mestna občina Ljubljana, se opravlja deratizacija najmanj enkrat letno oziroma po potrebi. Glodavci v kanalizacijskem omrežju ne živijo, se pa hodijo vanj prehranjevat, ker vedo, da tam najdejo hrano. Betonske cevi, ki sestavljajo večino ljubljanskega kanalizacijskega omrežja, zanje niso ovira, da pridejo do hrane. Tudi glodavci so eden izmed razlogov, zakaj v straniščno školjko ali odtok, kot vseskozi opozarjamo, ne smemo metati ostankov hrane. Več kot je hrane v kanalizaciji, hitreje se namreč razmnožujejo. Večje količine odvrženega kruha, ki je namenjen hranjenju živali, občani večkrat puščajo na javnih površinah v MOL.«