Od Patrie do Trente: bi Janša lahko postal predsednik vlade?
Čeprav proti predsedniku SDS Janezu Janši poteka sodni postopek v zadevi Trenta, ga morebitna pravnomočna obsodba na zaporno kazen sama po sebi ne bi izločila iz parlamentarnih volitev. V skladu z veljavno slovensko zakonodajo namreč oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na zaporno kazen, lahko kandidira za poslanca pa tudi za predsednika vlade ali ministra.
To ni precedens – Janša je leta 2014 kandidiral na volitvah iz zapora in bil izvoljen v državni zbor.
Zakon o poslancih predvideva, da poslancu preneha mandat le v primeru, če je med opravljanjem funkcije pravnomočno obsojen na več kot šest mesecev zapora. Tudi v takšnem primeru pa ima zadnjo besedo pri odvzemu mandata lahko državni zbor, ki se odloči, ali bo poslancu mandat odvzel ali ne.
Zadeva Patria
Decembra 2024 je ministrstvo za finance potrdilo, da je država Janezu Janši v zadevi Patria pripravljena izplačati 43.356 evrov zaradi neutemeljenega pripora in prestajanja zaporne kazni, potem ko je ustavno sodišče razveljavilo sodbo, zadeva pa je zastarala.
Janša od države še vedno terja 900.000 evrov za poseg v čast in dobro ime, neupravičeno obsodbo ter zapor, a je Višje sodišče v Mariboru medtem potrdilo odločitev, da mora Janša tožilki in sodnikom, proti katerim je neuspešno vložil odškodninsko tožbo, plačati 30.260 evrov pravdnih stroškov.
Medtem ko čaka na razplet odškodninskega zahtevka proti državi, je sredstva za poplačilo sodnih stroškov zbiral celo na dražbi.
Bo kmalu zahtevana nekaznovanost?
Možne spremembe prinaša predlog novega zakona o funkcionarjih, ki je še v zakonodajnem postopku. Ta predvideva, da bi bila za imenovanje na funkcijo ministra ali premierja zahtevana nekaznovanost – vendar pa zakon ne ureja razrešitve, če je funkcionar obsojen med mandatom. O njegovi nadaljnji usodi bi tako odločala bodisi vlada bodisi poslanci.
V Janševem primeru bo torej ključno vprašanje čas – ali bo obsodba pravnomočna pred volitvami, med mandatom ali sploh ne.
Zakon ne zahteva, da je kandidat za ministra ali premierja nekaznovan – torej je tudi obsojena oseba lahko imenovana na ta položaj. V primeru pravnomočne obsodbe med mandatom o morebitni razrešitvi odloča vlada oziroma državni zbor, ne zakon.
Mogoče je kandidirati
Kandidaturo obsojenih oseb slovenska zakonodaja omogoča. Kljub obsodbi je torej mogoče kandidirati in celo zasedati funkcijo v izvršilni ali zakonodajni veji oblasti.
Omejitve nastopijo šele med mandatom, pa še te niso samodejne, temveč politično pogojene.
Priporočamo
Komentarji:
Priporočamo
